VSL Sklep IV Cp 2692/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča I. stopnje v izpodbijani II. točki izreka glede odvzema aktivne volilne pravice razveljavi.

II. Nasprotna udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom sklenilo, da se roditeljska pravica matere A. B. in očeta B. B. podaljša čez polnoletnost hčere C. B. (I. točka izreka), ter da C. B. ni sposobna razumeti pomena, namen in učinka volitev in nima pravice voliti in biti voljena na volitvah (II. točka izreka).

2Zoper II. točko izreka sklepa v delu, kjer je prvo sodišče sklenilo, da C. B. ni sposobna razumeti pomena, namen in učinkov volitev, zato nima pravice voliti na volitvah, je vložila pritožbo nasprotna udeleženka po pooblaščencu. Meni, da je sodišče glede predmetne odločitve napačno ugotovilo dejansko stanje, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ki se v skladu s 37. členom ZNP smiselno uporabljajo tudi v nepravdnem postopku ter napačno uporabilo materialno pravo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi ter izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da je C. B. sposobna razumeti pomen, namen in učinek volitev in ima pravico voliti na volitvah, oziroma podredno, da izpodbijani sklep v II. točki izreka delno razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, vse s stroškovno posledico. Sodišče je odločitev, da se nasprotni udeleženki vzame tako aktivna kot pasivna volilna pravica sprejelo zato, ker iz zaslišanje nasprotne udeleženke in njenih zakonitih zastopnikov naj ne bi moglo zaključiti, da C. B. tudi "de facto" razume pomen, namen in učinek volitev v tolikšni meri, da bi morebitno podeljeno ji volilno pravico lahko tudi svobodno izvrševala. Takšna obrazložitev sodišča je vsebinsko prazna in pritožnici dejansko ne daje pomembnega odgovora, zakaj ji je bila volilna pravica - zanjo tako pomembna pravica - odvzeta. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-3462/02 z dne 10. 7. 2003 sme biti volilna pravica omejena samo tistemu, za katerega se ugotovi, da resnično ni sposoben razumeti pomena, namen ter učinkov volitev. Navaja, da je nasprotna udeleženka dosegla višje standarde kot jih povprečno sicer dosežejo otroci z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Iz izpovedi nasprotne udeleženke izhaja, da razume pomen volitev, njihov namen in učinek. Pri tem pa tudi ne gre prezreti njene iskrene želje, da si želi vplivati na to, kdo bo predsednik države in kdo bo vodil občino. Tudi pristojni center za socialno delo je podal sodišču strokovno utemeljeno mnenje in predlog, da se C. B. podeli vsaj aktivna volilna pravica.

3Pritožba je utemeljena.

4Na predlog CSD X je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom staršema podaljšalo roditeljsko pravico čez polnoletnost njune hčere B. C., kar pritožbeno ni sporno. V postopku za podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnostjo mora sodišče posebej odločiti o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Pritožbeno tudi ni sporno, da C. B. nima pravice biti voljena na volitvah. Sporna pa je odločitev sodišča, da se nasprotni udeleženki odvzame tudi aktivna volilna pravica, to je pravica voliti in skupaj z drugim predlagati kandidate za nastop na volitvah.

543. člen Ustave določa, da je volilna pravica splošna in enaka. Zakon o volitvah v Državni zbor¹ v prvem odstavku 7. člena opredeljuje volilno pravico. Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti (prvi odstavek 7. člena ZVDZ). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnostjo ter ni sposoben razumeti pomena, namen in učinkov volitev.

6Kot izhaja iz obrazložitve odločbe (16. točka), je sodišče prve stopnje odločitev, da se nasprotni udeleženki odvzame tako aktivna kot tudi pasivna volilna pravica, sprejelo na podlagi kriterijev, kot jih je v zvezi z dopustno omejitvijo volilne pravice postavilo ESČ v zadevi Alajos Kiss proti Madžarski (št. vloge 38832/06 z dne 20. 5. 2010)². Glede na okoliščine, ki izhajajo iz dokumentacije ter zaslišanja predlagatelja, nasprotne udeleženke in njenih zakonitih zastopnikov prvo sodišče, kot je navedlo, ni moglo zaključiti, da C. B. "de facto" razume pomen, namen in učinek volitev v tolikšni meri, da bi morebiti podeljeno ji volilno pravico lahko tudi svobodno izvrševala.

7Merilo za odvzem volilne pravice je upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS U-I346/02 jasno postavil zakonodajalec v drugem odstavku zgoraj citiranega 7. člena ZVDZ. Kriterij za omejitev je ugotovitev, da tisti, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica, resnično ni sposoben razumeti pomena in namen ter učinkov volitev. Torej je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi nesposobnost osebe izvrševati volilno pravico.

8Center za socialno delo X je menil, da se C. B. aktivna volilna pravica podeli, ker je C. B. dosegla višje standarde kot sicer otroci z zmerno motnjo v duševnem razvoju.

9Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je C. B. deklica z Downovim sindromom. Ob ugotovljeni zmerni motnji v duševnem razvoju je C. B. zaključila devet razredov osnovne šole s prilagojenim programom in je tako dosegla minimalne standarde znanja. Sedaj je vključena v nadaljevalni program vzgoje in izobraževanja. Bere dobro in z razumevanjem ter razume osnove angleškega jezika. Rada bere, zato je bila tudi vključena v prakso v mestni knjižnici. Motivirana je za delo na računalniku in zna poiskati podatke na medmrežju. Kot je ugotovilo prvo sodišče, je C. B. na vsa vprašanja odgovarjala sproščeno in tekoče. Poznala je značilne faze v zvezi s potekom volitev, prav tako je poznala funkciji predsednika države in župana. Poznala je tudi ime trenutnega predsednika ter župana mesta v katerem prebiva. Iz izpovedi C. B. očeta izhaja, da nasprotna udeleženka sicer ne more razumeti stvari, kot npr. nekdo, ki je naredil fakulteto, lahko pa razume stvari, kot nekdo, ki je naredil samo normalno šolo, poleg tega pa se tudi doma o volitvah veliko pogovarjajo, zato meni, da bi si ji aktivna volilna pravica morala podeliti. Nasprotni udeleženki bi veliko pomenilo, da bi imela volilno pravico in bi se lahko na ta način aktivno vključevala v družbo.

10Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da C. B. ni sposobna razumeti pomena in namen ter učinkov volitev. Celo nasprotno. Iz mnenja CSD, kot strokovnega organa, jasno izhaja, da je C. B. sposobna izvrševati aktivno volilno pravico. Tudi na vsa vprašanja, ki jih je C. B. glede volitev postavilo sodišče, je C. B. pravilno odgovorila. Samo dejstvo duševne zaostalosti pa samo zase še ni razlog za odvzem volilne pravice.

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in s tem nasprotni udeleženki vrnilo aktivno volilno pravico (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

12Nasprotna udeleženka na podlagi 35. člena ZNP krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ ZVDZ
² Pritožniku je bila v navedeni zadevi v letu 1991 postavljena diagnoza manična depresija, v letu 2005 je bil postavljen pod delno skrbništvo, ki zajema finančne in nekatere druge vidike življenja in ima za posledico tudi odvzem volilne pravice. Pritožnik je zatrjeval, da mu je bila z odvzemom volilne pravice prekršena pravica do svobodnih volitev, zagotovljena v 3. členu Protokola št.1 Evropske konvencije o človekovih pravicah. V navedeni zadevi je po mnenju ESČP prišlo do kršitve 3. člena Protokola št. 1, ker ukrep, s katerim je bila pritožniku odvzeta volilna pravica ni bil sorazmeren: - na zakonodajalcu je, da določi, kako se preverja sposobnost duševno prizadetih oseb, da volijo (41. odstavek sodbe); absolutna prepoved voliti, ki prizadene vse tiste, ki so bili zgolj delno postavljeni pod skrbništvo, ne glede na njihove dejanske sposobnosti, ni sprejemljiva (42. odstavek sodbe); kadar se omejitev temeljnih pravic nanaša na ranljivo skupno, ko so npr. duševno prizadete osebe, morajo za omejitev obstajati zelo utemeljeni razlogi (42. odstavek sodbe); pritožnik je izgubil volilno pravico avtomatično, v posledici postavitve pod delno skrbništvo (43. odstavek sodbe), takšna enotna obravnava duševno prizadetih oseb je vprašljiva (44. odstavek sodbe), omejevanje pravice morebiti podvrženo strogi kontroli (44. odstavek sodbe). Sklep ESČP je bil, da volilne pravice ni mogoče odvzeti le na splošno, ampak zgolj ob skrbni presoji individualnega primera, pri čemer je treba izhajati iz tega, da invalidnost sama po sebi naj ne bo razlog za odvzem volilne pravice. Madžarska zakonodaja torej ni razlikovala med osebami, ki jim je bila poslovna sposobnost delno ali popolnoma odvzeta, medtem ko naša zakonodajna ureditev predvideva odvzem volilne pravice le tistim osebam, ki jim je poslovna sposobnost popolnoma odvzeta, pod pogojem, da niso sposobne razumeti pomena, namen in učnikov volitev.