VSL Sklep IV Cp 284/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začasno, do nadaljnjega, stike, ki so bili s sodno poravnavo z dne 29. 10. 2018 med očetom in sinom (roj. 2017) določeni dvakrat med tednom popoldne in vsak drugi vikend, nekoliko razširilo, in sicer poteka vikend stik do nadaljnjega od petka popoldne do ponedeljka zjutraj (namesto do nedelje zvečer), posebej pa je sodišče odločilo tudi o stikih med jesenskimi šolskimi počitnicami.

2Proti sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka, ki predlaga njegovo spremembo oz. razveljavitev ter opredeljuje svoje pritožbene stroške. V bistvenem meni, da je sodišče napačno presodilo, da so podane spremenjene okoliščine, da je otrok ogrožen, procesno jo je postavilo v slabši položaj, odločitve pa tudi ni ustrezno obrazložil. Meni, da gre zgolj za redakcijski popravek poravnave, ki je bila sklenjena tudi za čas vstopa otroka v šolo, odredba tudi ne rešuje stikov med vsemi počitnicami, sploh pa otrok v ničemer ni ogrožen, kar niti zatrjevano ni bilo. Izraža dvom, kako bo oče poskrbel za sina. Očita pa tudi, da ga je sodišče privilegiralo, saj ga je zaslišalo v njeni odsotnosti.

3Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Tudi on opredeljuje svoje pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 161. čl. Družinskega zakonika (DZ), po kateri sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ).

6Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost. Brez tega je otrokova korist ogrožena. Stiki ne smejo biti preveč omejeni, saj samo tako omogočajo vzpostavitev oz. ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na (oba) roditelja in obratno ter s tem - največjo otrokovo korist. Stiki morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja.

7Drži, da institut začasne odredbe načeloma ni namenjen optimalnemu urejanju stikov med trajanjem sodnega postopka, in da manjše spremembe v režimu stikov načeloma same po sebi niso nekaj, kar bi bilo lahko za otroka ogrožujoče oz. kar bi morebitno ogrožanje odpravilo. Drži tudi, da z izdano začasno odredbo niso bili urejeni stiki med naslednjimi šolskimi počitnicami, ki so sledile. Vendar pa je tek časa nepovraten in obdobje, ki časovno z vidika odraslega človeka verjetno ni usodno, lahko v življenju otroka predstavlja njegov večji del. In ravno tako je tudi v predmetnem primeru. Otrok je rojen leta 2017, starša sta poravnavo sklenila leta 2018, očetov predlog za spremembo te glede stikov pa je bil vložen leta 2020. Leta 2024 je otrok začel obiskovati šolo, na kar starša pri določanju stikov 6 let nazaj zelo verjetno nista konkretno pomislila, denimo na preživljanje šolskih počitnic. Zato je izdana začasna odredba, ki je regulirala otrokove prve šolske počitnice tako, da jih upošteva in da jih otrok preživi z obema roditeljema, in ki je poleg tega sicer v manjši meri uravnotežila še ostale sporazumno dogovorjene stike, sprejemljiva, je v otrokovo korist in je ne bi bilo smiselno razveljaviti. Bliža se konec sodnega postopka in začasna odredba je začela veljati takoj. Njena morebitna razveljavitev bi utegnila biti škodljiv in potencialno ogrožujoč signal materi, ki bi z uveljavljanjem "starega režima" in morebitnega zavlačevanja konca postopka otroka lahko le zmedla in poglobila konflikt med roditeljema.

8Ker glede na zgoraj navedeno nikakor ni primerno, da bi sodišče začasne odredbe izdajalo večkrat, tudi denimo za primere prihodnjih počitnic, na kar opozarja tudi pritožba, naj sodišče prve stopnje kar najhitreje, brez nepotrebnega odlašanja, odloči v zadevi s končno odločbo.

9Procesnih kršitev sodišče ni zagrešilo. Pritožnice ni deprivilegiralo in ne privilegiralo predlagatelja. Oba sta bila zaslišana na naroku 7. 10. 2024 v navzočnosti drug drugega (glej zapisnik na l. št. 243 do 255) in imela vso možnost enako se izjaviti o vseh relevantnih okoliščinah. Začasna odredba je tudi solidno obrazložena.

10Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. čl. ZNP-1), odločitev o pritožbenih stroških pa je treba pridržati za končno odločbo (1. odst. 151. čl. ZPP).