VSL Sklep IV Ip 76/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnice za izdajo predhodne odredbe zavrnilo.

2Upnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep spremeni tako, da se predlogu za predhodno odredbo ugodi oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Upnica je v 3. točki predloga za predhodno odredbo omenila, da predmetni postopek s predhodno odredbo veže na izvršilni postopek I 88/2024. To je ponovila še v 4. točki predloga in iz navedenega je upravičeno sklepala, da je sodišče seznanjeno z dejstvom poteka izvršilnega postopka. Sicer pa lahko dolžnik neposredno izvršljiv notarski zapis izpodbija s samostojno tožbo ali z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi 55. člena ZIZ. Po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je ugovor mogoče vložiti, če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov. To pa je dolžnik uveljavljal v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi v zadevi I 88/2024 z dne 15. 5. 2024. Iz vsebine dolžnikovega ugovora jasno izhaja, da zatrjuje, da notarski zapis ni izvršilni naslov. S tem je dolžnik uveljavljal ugovorni razlog za izpodbijanje notarskega zapisa, kot ga določa zakon. S tem je pogoj domnevne nevarnosti v celoti izpolnjen. Upnica res notarskega zapisa ni priložila k predlogu, saj se ta nahaja že pri sodeči sodnici sodišča prve stopnje in je upnica ocenjevala, da je sklicevanje na dokument, s katerim je sodišče že seznanjeno, dovolj in zato notarskega zapisa v izogib obremenjevanju sodnega spisa ni ponovno prilagala. Sicer pa upnica notarski zapis prilaga k tej pritožbi. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, številka 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, številka 51/98 s spremembami).

5Sodišče prve stopnje je predlog upnice za izdajo predhodne odredbe zavrnilo z razlogi, da predlog za predhodno odredbo ne zadosti pogoju domnevne nevarnosti iz 6. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, po katerem se šteje, da je podana nevarnost, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon. Ob tem je zavzelo stališče, da dejstvo, da ima terjatev podlago v notarskem zapisu, sama po sebi še ne pomeni posebnega razloga, po katerem bi bilo mogoče šteti, da je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Notarski zapis je po učinkih primerljiv s sodno poravnavo in se zato tudi zanj uporabljajo določbe, ki veljajo za poravnavo. Domneva nevarnosti v zvezi s sodno poravnavo pa je v 258. členu ZIZ določena za primere, ko se poravnava izpodbija s tožbo, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi upnica morala zatrjevati in dokazovati vložitev tožbe na izpodbijanje notarskega zapisa. Takšno stališče sodišča prve stopnje je pravilno in mu pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, ter pri tem še dodatno pojasnjuje.

6Eden izmed pogojev za izdajo predhodne odredbe je po 258. členu ZIZ tudi domnevana nevarnost, pri kateri se po 6. točki prvega odstavka šteje, da je podana v smislu 257. člena ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon. Po 2. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis. Ob tem pa je zmotno stališče upnice, da dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi, v katerem uveljavlja, da izvršilni naslov ni veljaven, predstavlja tisto pravno sredstvo, ki zadosti določbi iz 6. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

7V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da sodišče ni pristojno presojati vsebine predloženega izvršilnega naslova. Izvršilni postopek namreč ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, zato izvršilno sodišče ne sme presojati njegove materialnopravne pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa¹. Stališče, da v izvršilnem postopku kot ugovorni razlog ni mogoče uveljavljati ničnosti, je posledica dejstva, da je namen izvršilnega postopka zgolj še realizacija terjatve, ugotovljene v kvalificirani listini, izdani v predhodnem postopku in je zato ugotavljanje njene utemeljenosti v nasprotju z naravo izvršilnega postopka. Tudi zakonodajna ureditev loči postopek nastanka izvršilnega naslova in njegovega izvrševanja, pri čemer v zvezi z notarskimi zapisi postopek nastanka izvršilnega naslova določa Zakon o notariatu (v nadaljevanju ZN). Ta v 4. členu določa, da je notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti in trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla. Soglasje z neposredno izvršljivostjo je enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. V skladu z določbo 23. člena ZN notar ne sme sestaviti notarskega zapisa, vključno z izjavo o neposredni izvršljivosti o poslih, ki so po zakonu nedopustni. Tudi pri sklepanju pravnih poslov v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa je torej predpisan predhoden preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi in moralo. Ko pa je dano soglasje za neposredno izvršljivost, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova ne glede na to, da je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s 3. odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo torej predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku², ugotavljanju le tega pa je namenjena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

8Upnica ni zatrjevala, da bi bila takšna tožba vložena, ker tudi v pritožbi vztraja na stališču, da je dolžnik v izvršilnem postopku I 88/2024 pri sodišču prve stopnje vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Sicer pa je tudi zmotno pritožbeno stališče, da je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi v zadevi I 88/2024 uveljavljal ničnost izvršilnega naslova. Iz dolžnikovega ugovora izhaja le, da je svojo obveznost izročitve nepremičnine upnici izpolnil in zato pogodbene kazni ni dolžan plačati. Drugih okoliščin, ki bi utemeljevale objektivno nevarnost za uveljavitev upničine terjatve, pa upnica ni podala.

9Ne glede na naknadno priloženi notarski zapis kupoprodajne pogodbe za stanovanje 1 v notarskem zapisu notarja A. A., SV 524/2023 z dne 23. 3. 2023, upnica ni izkazala pogoja domnevane nevarnosti iz 6. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

10Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba upnice pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Upnica v pritožbenem postopku ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ Prim. sklepe VLS II Ip 447/2019 z dne 8. 5. 2019, I Ip 1081/2019 z dne 3. 7. 2019 in II Ip 2195/2019 z dne 8. 1. 2020.
² Prim. sklepa VSL I Ip 1561/2018 z dne 29. 8. 2018 in II Ip 2629/2017 z dne 6. 12. 2017.