VSM Sklep II Ip 800/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Prvi dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se pritožbi prvega dolžnika z dne 11. 6. 2024 ugodi in se sklep Okrajnega sodišča v Lendavi opr. št. I 85/2024 z dne 4. 6. 2024 v točki I izreka spremeni tako, da glasi: "Izvršba na poslovni delež družbenika A d.o.o. - v stečaju v družbi B d.o.o., se ustavi z dnem 30. 5. 2024." (točka I izreka). Nadalje je odločilo, da je upnik dolžan povrniti prvemu dolžniku stroške izvršilnega postopka v višini 2.687,90 EUR (točka II izreka, upoštevaje sklep o popravi z dne 18. 10. 2024).

2Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je upnik vložil pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Navaja, da je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno vprašanje dejanskega trenutka nastanka ločitvene pravice, pri čemer skladno s tretjim odstavkom 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), upnik pridobi zastavno pravico na poslovnem deležu dolžnika z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Vendar je prvostopenjsko sodišče zmotno zaključilo, da je bila zaznamba izvršbe na podlagi prvotnega sklepa o izvršbi vpisana šele dne 31. 5. 2024 in v posledici tega popravilo svojo prvotno odločitev in predmetni izvršilni postopek ustavilo. Prvostopenjsko sodišče je določbo tretjega odstavka 165. člena ZIZ interpretiralo preozko in posledično napačno. Stroga jezikovna razlaga citirane določbe, da upnik pridobi zastavno pravico na poslovnem deležu šele s trenutkom dejanskega vpisa zaznambe sklepa o izvršbi v sodnem registru, ni pravilna in tudi ni skladna niti z namenom citirane določbe niti s splošnim namenom ZIZ. Kot to potrjuje že ustaljena sodna praksa, navsezadnje pa navedeno ugotavlja tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanih sklepih, predstavlja vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodnem registru le tehnično izvedbo sklepa o izvršbi, ki ga registrsko sodišče realizira po uradni dolžnosti, izvedba zaznambe pa predstavlja prvo, konkretno izvršilno dejanje v postopku izvršbe. Registrsko sodišče v zvezi s predmetnim vpisom izvede tudi zelo omejeno presojo pogojev za vpis po 34. členu Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg), pri čemer se zaradi prirejenosti postopkov v presojo vsebinske pravilnosti sklepa o izvršbi ne sme spuščati, prav tako registrskemu sodišču opravljenega vpisa ni potrebno posebej utemeljevati in pojasnjevati. Upoštevaje vse navedeno je za ugotavljanje nastanka zastavne pravice na poslovnem deležu dolžnika dejansko relevanten trenutek izdaje sklepa o izvršbi. Vsakršna drugačna (nasprotna) razlaga namreč v realnosti pomeni, da je upnik v izvršilnem postopku, v katerem mu je izvršba na poslovni delež že bila dovoljena in je posledično že pridobil pravno varovano upravičenje, izpostavljen tveganju za poslabšanje tega že pridobljenega pravnega položaja zgolj zaradi neučinkovite organizacije dela v pravosodju. Registrsko sodišče mora odločitev izvršilnega sodišča zgolj ustrezno "poočiti" v javnem registru, s čimer temu dejstvu zagotovi erga omnes učinek (8. člen ZSReg). Razlaga, ki jo je v izpodbijanih sklepih zavzelo prvostopenjsko sodišče pa navedeno dejansko negira, saj s tem, ko dejanski učinek sicer tehnične izvedbe sklepa o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba na poslovnem deležu, veže na trenutek dejanskega vpisa tega dejstva v sodni register, omenjeno upravičenje upnika, da se poplača iz vrednosti poslovnih deležev, podredi organizaciji dela pri relevantnem sodnemu registru. Navedeno pomeni, da kljub temu, da je izvršilno sodišče sklep o izvršbi že izdalo in upniku izvršbo na poslovne deleže že dovolilo, upnik v končni posledici zastavne pravice na poslovnem deležu (ki je predpisana posledica zaznambe sklepa o izvršbi v sodnem registru) morda sploh ne bo dobil, ker ga bo v času med izdajo sklepa o izvršbi in njegovim dejanskim vpisom prehitel vpis nekega drugega dejstva, ki pa bo vpis zaznambe izključeval. Takšna situacija je nesprejemljiva in dejansko krni učinkovitost instituta izvršbe na poslovnem deležu, kot izvršilnega sredstva za dosego poplačila terjatev upnikov, po mnenju upnika pa je tudi sporna vidika zaščite ustavno varovanih pravic upnikov, predvsem lastninske pravice iz 33. člena URS in zato nedopustna. Vse navedeno je upnik zatrjeval tudi v postopku pred registrskim sodiščem, a slednje tega ni upoštevalo, prav tako se tega vprašanja ni dotaknilo tudi pritožbeno sodišče v svoji odločitvi, na katero se v izpodbijanem sklepu sklicuje prvostopenjsko sodišče (sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 169/2024, z dne 5. 9. 2024). Iz tega razloga bo upnik zoper omenjeni sklep vložil tudi predlog za dopustitev revizije, saj vztraja, da je omenjeno stališče pritožbenega sodišča napačno. Glede na navedeno je upnik v svojo korist na poslovnem deležu prvega dolžnika v drugem dolžniku pridobil zastavno pravico že dne 27. 5. 2024, ko je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi, torej še pred začetkom stečajnega postopka nad prvim dolžnikom. Izpodbijani sklepa prvostopenjskega sodišča je zato napačen. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in potrdi sklep z dne 4. 6. 2024.

3Upnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem se obrazloženo zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ter podaja svoje pravno naziranje o zadevi.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi je bil dne 27. 5. 2024 izdan sklep o izvršbi zoper oba dolžnika, med drugim tudi na poslovni delež prvega dolžnika, ki ga ima ta v drugem dolžniku. Dne 30. 5. 2024 se je nad prvim dolžnikom začel postopek stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št.St 834/2024.

6Sodišče prve stopnje je dne 4. 6. 2024 izdalo sklep, s katerim je prekinilo izvršbo na poslovni delež prvega dolžnika v družbi B d.o.o. (I. točka izreka sklepa); izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in premičnine prvega dolžnika pa ustavilo z dnem 30. 5. 2024 (II. točka izreka sklepa).

7V skladu s 1. točko tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se postopek izvršbe ali zavarovanja (po samem zakonu) ustavi z začetkom stečajnega postopka, v primeru, če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice.

8Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Lendavi opr. št. I 85/2024 z dne 27. 5. 2024 je bil posredovan Sodnemu registru Okrožnega sodišča v Murski Soboti dne 30. 5. 2024, da opravi zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. S sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Srg 2024/18939 z dne 31. 5. 2024 je bila na podlagi navedenega sklepa o izvršbi pri 100 % poslovnem deležu prvega dolžnika vpisana obremenitev v korist upnika. Zoper to odločitev registrskega sodišča je prvi dolžnik vložil pritožbo, kateri je Okrožno sodišče v Murski Soboti s sklepom opr. št. Srg 2024/20711 z dne 11. 6. 2024 ugodilo ter odločilo, da se iz sodnega registra izbriše zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Lendavi opr. št. I 85/2024 z dne 27. 5. 2024. Zoper slednjo odločitev je upnik vložil pritožbo, kateri je Višje sodišče v Mariboru s sklepom opr. št. I Cpg 169/2024 z dne 5. 9. 2024 ugodilo in sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Srg 2024/18939 z dne 31. 5. 2024 spremenilo tako, da je predlog za vpis zaznambe z dne 30. 5. 2024 zavrnilo.

9Upnik tako na dan začetka stečajnega postopka nad prvim dolžnikom (to je dne 30. 5. 2024) še ni pridobil zastavne pravice, saj je bil vpis zaznambe izvršbe v sodnem registru dovoljen šele s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Srg 2024/18939 z dne 31. 5. 2024, ki je bil izdan en dan po začetku stečajnega postopka, in je bil kasneje spremenjen tako, da je bil predlog za vpis zaznambe sklepa o izvršbi z dne 27. 5. 2024, vložen 30. 5. 2024, zavrnjen.

10Drži sicer pritožbeno izvajanje, da gre v obravnavani zadevi za postopek vpisa zaznambe sklepa o izvršbi, ki se izvede po uradni dolžnosti in ki ga sproži izvršilno sodišče. Zanj skladno z v pritožbi citirano sodno prakso velja, da registrsko sodišče presojo utemeljenosti predloga za vpis po 34. členu ZSReg izvede zgolj v omejenem obsegu in ni pristojno presojati, ali je odločitev izvršilnega sodišča glede (zaznambe) izvršbe na poslovni delež prvega dolžnika pravilna ali ne. Vendar pa je (vsako) sodišče po uradni dolžnosti dolžno upoštevati okoliščine, ki imajo določene pravne posledice, ki se nanašajo na (položaj) stečajnega dolžnika, in torej upoštevati objektivno dejstvo začetka stečajnega postopka nad prvim dolžnikom, do katerega je prišlo po izdaji sklepa o izvršbi.

11Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je, da se v skladu s 1. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek izvršbe ali zavarovanja (po samem zakonu) ustavi z začetkom stečajnega postopka v primerih, če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. Vprašanje pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu je urejeno v tretjem odstavku 165. člena ZIZ, kjer je jasno določeno, da upnik pridobi zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru¹. Ker je v obravnavanem primeru zaznamba sklepa o izvršbi do začetka stečajnega postopka nad prvim dolžnikom ni bila opravljena, upnik pred začetkom stečajnega postopka nad prvim dolžnikom ni pridobil zastavne pravice na njegovem poslovnem deležu, zaradi česar je bila izvršba na poslovni delež prvega dolžnika, kot družbenika v družbi B d.o.o., že po samem zakonu ustavljena. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je v skladu z 8. odstavkom 9. člena ZIZ pritožbi prvega dolžnika z dne 11. 6. 2024 ugodilo in (svoj) sklep z dne 4. 6. 2024 spremenilo v točki I izreka, tako da je izvršbo na poslovni delež prvega dolžnika v drugem dolžniku ustavilo z dnem 30. 5. 2024, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

12Glede na vse obrazloženo pritožba upnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter petem odstavku 38. člena ZIZ.

14Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bil uspešen.

15Prvi dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel ničesar, kar bi prispevalo k odločitvi v zadevi na pritožbeni stopnji, zato stroški, ki jih je imel z njegovo vložitvijo za postopek niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ Ta ureditev je povsem primerljiva z ureditvijo pridobitve zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sklepa o izvršbi v 170. členu ZIZ. Tudi sicer je v našem pravnem redu v primeru, ko se določene pravice pridobijo z vpisom v javno knjigo, učinek pridobitve take pravice vezan na izvedbo ustrezne vrste vpisa v javno knjigo (zemljiško knjigo, sodni register itd.), ki se praviloma izvede z določenim časovnim zamikom, glede na čas sklenitve pravnega posla ali izdaje odločbe, ki je podlaga za vpis.