UPRS Sklep IV U 113/2024-10

I. Tožba se zavrže.

II. Tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

1Naslovno sodišče je 7. 8. 2024 prejelo tožnikovo "tožbo zoper odločbo drugostopenjskega organa opr. št. 061-0005/2024-2(160) z dne 20. 6. 2024". Tožbi je priložil kopijo odločbe župana Občine slovenske Konjice št. 061-0005/2024-2 (160) z dne 20. 6. 2024 (priloga A1) .

2Tožnik je v tožbi navedel, da je drugostopenjski organ Občine Slovenske Konjice v odločbi opr. št. 061-0005/2024-2(160) z dne 20. 6. 2024 na podlagi 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrnil pritožbo pritožnika (sedaj tožnika) in potrdil sklep o plačilu denarne kazni št. 061-0102/2020-26(32) z dne 8. 5. 2024. Pojasnil je, da je zoper sklep inšpektorata št. 061-0102/2020-26(32) z dne 8. 5. 2024 vložil pritožbo na drugostopenjski organ in povzel svoje pritožbene navedbe ter zahtevo, da drugostopenjski organ izpodbijani sklep razveljavi in ga pošlje pristojnemu inšpektoratu kot organu prve stopnje v ponovno razsojanje. Drugostopenjskemu organu je še predlagal, da odloži upravno izvršbo, dokler pristojni inšpektorat ne bo izdal upravne izvršbe, kot je to določeno v prvem odstavku 290. člena ZUP.

3Tožnik zato graja izpodbijano odločbo drugostopenjskega organa, ko ta sploh ni odločil o pritožbi zoper sklep inšpektorata št. 061-0102/2020-26(32) z dne 8. 5. 2024, pač pa se je pavšalno skliceval, da je bila sporna upravna zadeva že dokončno rešena s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 061-0102/2020-22(32) z dne 16. 3. 2023, v katerem naj bi bile navedene vse bistvene sestavine in zato tudi ni odločil o predlogu za odložitev izvršbe.

4Ker drugostopenjski organ ni odločil o tožnikovi pritožbi, tožnik sodišču predlaga, da sodišče razveljavi odločbo drugostopenjskega organa opr. št. 061-0005/2024-2(160) z dne 20. 6. 2024 in jo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe tožnika s pozivom z dne 11. 9. 2024 pozvalo na odpravo pomanjkljivosti, in sicer da pravilno navede, kateri akt izpodbija s tožbo in ga priloži. Pri tem mu je pojasnilo, o čem odloča sodišče v upravnem sporu po določbi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar pomeni, da stranka, ki s pritožbo ni uspela, s tožbo izpodbija akt organa prve stopnje ter ga opozorilo, da bo tožbo zavrglo, če je v določenem roku ne bo ustrezno popravil. Poziv je bil tožniku vročen s fikcijo vročitve 27. 9. 2024.

6Tožnik je sodišču 11. 10. 2024, torej pravočasno, posredoval dopolnitev vloge, v kateri je navedel, da s tožbo izpodbija upravni akt drugostopenjskega organa Občine Slovenske Konjice št. 061-01102/26(32) z dne 8. 5. 2024, ki ga prilaga tožbi. Vlogi je priložil 2. stran sklepa, ki ga je izdal inšpektor Medobčinske inšpekcije in redarstva Skupne občinske uprave občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče št. 061-0102/2020-26 z dne 8. 5. 2024 (priloga A2 v spisu).

7Sodišče je tožnika s pozivom z dne 16. 10. 2024 še drugič pozvalo na odpravo pomanjkljivosti tožbe. Tožniku je pojasnilo, da je tožba kljub dopolnitvi z dne 11. 10. 2024 nerazumljiva, saj tožnik navaja, da s tožbo izpodbija akt organa druge stopnje, priložil pa je akt organa prve stopnje oz. drugo stran sklepa o plačilu denarne kazni št. 061-0102/2020-26 (32) z dne 8. 5. 2024. Pri tem mu je pojasnilo, da po določbi 2. člena ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, torej aktov, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da stranka, ki s pritožbo ni uspela, s tožbo izpodbija akt organa prve stopnje. Če stranka izpodbija odločbo organa druge stopnje, sodišče takšno tožbo zavrže. Zato ga je na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 pozvalo, da v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti tožbe, tako da jasno navede, kateri akt s tožbo izpodbija in ga tožbi priloži. Opozorilo ga je tudi na posledico zavrženja tožbe, če v danem roku ne bo odpravil pomanjkljivosti in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, kot to določa drugi odstavek 31. člena ZUS-1. Poziv je bil tožniku vročen s fikcijo vročitve 5. 11. 2024.

8Tožnik je sodišču 13. 11. 2024 posredoval dopolnitev vloge, v kateri je sodišču sporočil, da s tožbo izpodbija upravni akt drugostopenjskega organa Občine Slovenske Konjice št. 061-0005/2024-2(160) z dne 20. 6. 2024, ki ga je tudi priložil (priloga A3).

K I. točki izreka

9Tožba ni dovoljena.

10Sodišče mora pred vsebinskim odločanjem o tožbi v upravnem sporu preizkusiti, ali so za to izpolnjene vse z zakonom predpisane predpostavke. Tako mora preizkusiti tudi, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zaradi katerih je treba tožbo zavreči. Na te razloge mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Na navedeni podlagi se tožba s sklepom zavrže, če sodišče ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

11Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Po drugem odstavku istega člena je upravni akt upravna odločba in drugi javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

12Pogoj za dopustnost upravnega spora je torej, da je z upravnim aktom vsebinsko odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe na način, da se učinki odločbe kažejo kot sprememba strankinega pravnega položaja, ki se z odločitvijo bodisi izboljša (s tem, ko se pravica, ki izhaja iz materialnega prava, prizna) bodisi poslabša (z zavrnitvijo omenjene pravice ali naložitvijo materialnopravne obveznosti). Drugi akti pa so lahko predmet presoje samo, če tako določa zakon.

13Iz navedenega besedila izhaja, da je lahko predmet odločanja v upravnem sporu le tisti dokončni upravni akt, s katerim je po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Odločba drugostopenjskega organa, s katerim se zavrne pritožba in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, ni tak akt. V takem primeru se torej o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke odloči izključno z aktom prvostopenjskega organa, akt drugostopenjskega organa pa pomeni zgolj odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. Glede na prej citirano določbo 2. člena ZUS-1, takšen akt ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Tako je tudi ustaljeno stališče upravno sodne prakse (npr. sklepi VSRS I Up 457/2009, I Up 574/2008, I Up 71/2008, sklepi UPRS I U 244/2014, III U 220/2019 in drugi) in pravne teorije. Upravni spor je sodni nadzor nad zakonitostjo odločitev organov o pravicah, obveznosti ter pravnih koristih strank, ne nad pravilnostjo izvajanja instančnega nadzora drugostopenjskih organov. ¹

14Iz tožbe, ki jo je pri tem sodišču vložil tožnik, in njenih dopolnitev, izhaja, da tožnik z njo izpodbija odločbo drugostopenjskega organa Občine Slovenske Konjice št. 061-0005/2024-2(160) z dne 20. 6. 2024, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep prvostopenjskega organa o plačilu denarne kazni št. 061-0102/2020-26(32) z dne 8. 5. 2024, s katerim je (tako navaja tožnik v tožbi) prvostopenjski organ naložil zavezancu plačati 800, 00 EUR denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom št. 061-0102/2020-22 (32) z dne 16. 11. 2023.

15Sodišče je tožnika v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZUS-1 pozvalo, da svojo tožbo popravi in navede akt, skladno z določbami 2. člena ZUS-1 ter ga opozorilo, da bo tožbo zavrglo na podlagi 36. člena ZUS-1, kolikor tožbe v danem roku ne bo popravil. Ker tožnik v danem roku tožbe ni popravil v skladu z navodili sodišča, je pa posredoval (prvo) dopolnitev tožbe, v kateri je nejasno opredelil izpodbijani akt, saj je v začetku navedel, da izpodbija upravni akt drugostopenjskega organa, nato je navedel opravilno številko sklepa prvostopenjskega akta in priložil kopijo (2. stran) je tega sklepa, na koncu pa sodišču predlagal, da razveljavi odločbo Občine Slovenske Konjice št. 061-0005/2024-2(160) z dne 20. 6. 2024, ga je sodišče še enkrat pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tožbe, saj je bila ta po dopolnitvi nerazumljiva. V (drugi) dopolnitvi tožbe z dne 13. 11. 2024 pa je tožnik jasno in nedvoumno navedel, da izpodbija odločbo drugostopenjskega organa Občine Slovenske Konjice št. 061-0005/2024-2(160) z dne 20. 6. 2024, ki jo je tudi priložil.

16Glede na jasno tožnikovo opredelitev v upravnem postopku izdanih upravnih aktov in o njihovi vsebini ter jasno in nedvoumno opredelitev izpodbijanega akta v tem upravnem sporu, pri kateri je vztrajal tudi po dveh pozivih sodišča, je sodišče zato štelo, da tožnik s tožbo izpodbija odločbo drugostopenjskega organa Občine Slovenske Konjice št. 061-0005/2024-2(160) z dne 20. 6. 2024.

17Ker pa je s to odločbo drugostopenjski upravni organ zavrnil pritožbo zoper sklep o plačilu denarne kazni in vsebinsko ni posegel v odločitev prvostopenjskega organa, torej ni odločil po vsebini o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena tožbo zavrglo.

18Na presojo dovoljenosti tožbe ne more vplivati pravni pouk na koncu akta organa druge stopnje, v katerem je bil tožnik poučen, da lahko zoper to odločbo (torej odločbo o zavrnitvi pritožbe, ki jo je izdal organ druge stopnje) vloži tožbo v upravnem sporu. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS napačni pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.²

19Ker po obrazloženem stališču izpodbijana odločba ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, ker gre za procesno odločitev, sprejeto ob formalnem preizkusu pogojev za vsebinsko obravnavanje tožbe.

K II. točki izreka

20Odločitev o tožnikovi zahtevi za povrnitev stroškov tega upravnega spora je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da kadar sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Dobravec Jalen in ostali, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019 - komentar k 2. členu ZUS-1, str. 21.
² Primerjaj sklepe I Up 163/2020, I Up 165/2018, I Up 263/2017, I Up 109/2016, I Up 404/2013 in druge.