VSC Sklep II Cpg 11/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dopolnitvi pritožbe se zavržeta.

III. Upnik je dolžan v roku osem dni po vročitvi sklepa povrniti dolžnikom 4.533,42 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnikov z dne 7. 11. 2024, razveljavilo začasno odredbo z dne 30. 10. 2024 za opravljena dejanja in zavrnilo predlog upnika (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Glede naročila inženiringa pri družbi A. za posodobitev separacije v kamnolomu je dolžnik zanikal enostransko sprejemanje odločitev in navedel, da je bilo oddano skladno z odločitvijo, sprejeto skupno na sestanku 11. 12. 2023, kar izhaja iz predloženega zapisnika. Iz zapisnika je tudi razvidno, da so bili na sestanku prisotni B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., [...] in F. F., torej zakonita zastopnika obeh družbenikov, kot je zatrjeval dolžnik. O skupni odločitvi, sprejeti na sestanku uprave in družbenikov, skladno z zapisnikom je mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati tudi na podlagi elektronskega dopisa z dne 15. 10. 2024, kjer je F. F. odgovoril D. D., da je bila odločitev o naročilu inženiringa skupno sprejeta že decembra 2023. Enako je razbrati iz njegovega odgovora z dne 16. 10. 2024. Oba dopisa sta sledila tistemu z dne 10. 10. 2024, na katerega se je v zvezi z očitano dolžnikovo enostransko pripravo na nove investicije (naročilo A.) v predlogu skliceval upnik tako, da sodišče ni sledilo njegovi navedbi, da se dolžnik ne odziva na njegove pozive. Glede na to, da je dolžnik dokazno podkrepil navedbe z več listinami, ki skupaj tvorijo smiselno in življenjsko logično celoto, so njegove navedbe bolj verjetne kot upnikove, zato jih je sodišče upoštevalo pri odločanju o ugovoru. Upnikova graja pomanjkanja podpisov na zapisniku z dne 11. 12. 2023, ki ga je predložil dolžnik, presega okvir odločanja o začasni odredbi, kjer je dokazni standard nižji. Tudi glede nakupa bagra pri družbi G. d.o.o. je dolžnik zanikal enostransko naročilo. Da sta se zaradi zagotovitve obratovanja direktorja dogovorila o posodobitvi mehanizacije in nabavi 70-tonskega bagra, kot je zatrjeval, je razbrati iz zapisnika sestanka z dne 11. 6. 2024 in priložene tabele. Glede na zapisnik sta bila na sestanku prisotna oba direktorja in pogodbeni partner. Iz odgovora D. D. glede poslovanja in izkoriščenosti obstoječe opreme, ki ni podpisan niti opremljen z datumom, na katerega se sklicuje upnik, je razbrati, da gre za 50-tonske bagre, predmet spornega naročila pa je bil 70-tonski bager. Prav tako iz elektronskega dopisa z dne 27. 9. 2024 izhaja, da upnik ni bil seznanjen s plačilom in ga ni potrdil, kar ne pomeni, da ni bil seznanjen z naročilom niti ne izpodbija navedbe dolžnika, da je bila odločitev o nakupu bagra sprejeta skupno. Enako velja za elektronski dopis z dne 30. 9. 2024, kjer je upnikova direktorica prosila za dokumentacijo, vezano na plačilo v korist družbe G. d.o.o. Dolžnik se pri utemeljevanju dogovora o nakupu bagra sklicuje na zapisnik sestanka z dne 11. 6. 2024, ki ga je predložil in ne na zapisnik skupščine z dne 23. 5. 2024, ki ga je v dokaz neobstoja dogovora predložil upnik. Predložen zapisnik ima večjo dokazno moč kot upnikovo pavšalno zanikanje obstoja skupnega dogovora, zato je dolžnik navedbe izkazal za verjetne. Sodišče je sledilo navedbam dolžnika, da nobeno izmed spornih naročil ni bilo odrejeno brez soglasja drugega direktorja ali strinjanja upnika, kot tudi, da sta bili obe investiciji del strateškega razvoja skupne družbe, o katerih je bilo dogovorjeno in odločeno. S tem je uspešno s stopnjo verjetnosti izpodbil dva razloga, na katera se je v smeri obstoja nevarnosti skliceval upnik.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da upoštevaje izključno predložene listine, ne da bi se analizirala relevantnost teh oziroma vprašanje, ali izražajo dejansko voljo posameznikov (zapisniki, ki jih je predložil dolžnik, niso podpisani, prisotni pa niso bili seznanjeni, da se vodijo), je sodišče napačno sklepalo na obstoj soglasja D. D., katero bi, glede na skupno zastopanje in pravilo štirih oči pri prvem dolžniku, moralo biti podano. D. D. pred realizacijo posla G. ni bil seznanjen o bistvenih elementih posla. Očitek sodišča, da dokument - odgovor D. D. ni podpisan, je brezpredmeten in v nasprotju s stališčem, katerega je oblikovalo glede nepodpisanosti dokumentov, ki jih je vložil dolžnik. Niti zapisnik sestanka z dne 11. 12. 2023, ki ga sodišče obravnava v sklopu posla A., niti zapisnik sestanka z dne 11. 6. 2024, ki ga je vložil dolžnik, nista podpisana, tega dejstva (odsotnost podpisov) pa sodišče ni štelo za relevantno. Pri dokumentu - odgovor D. D. pa sodišče kot problematično izpostavi, da ni podpisan. Sodišče o tem, da naj bi bila odločitev o nakupu bagra skupna oziroma potrjena s strani D. D., sklepa izključno na podlagi zapisnika sestanka z dne 11. 6. 2024. Upoštevaje okoliščine pred tem, to je ukinitev dostopa do spletnega bančništva prvodolžnika upniku in zavračanje pojasnil v zvezi z nakupom, izkazuje nasprotno, da D. D. oziroma kolikor bi bil odsoten namesto njega E. E. ni soglašal z nakupom. To izhaja iz celote dejstev in ravnanj, povezanih s poslom. Sodišče je nekritično pripisalo večjo dokazno težo zapisniku. Kot je upnik zatrjeval, je šlo 11. 12. 2023 za skupno kosilo v Žalcu, predmet razgovora na skupnem kosilu ni bilo odločanje družbenikov. Zapisnik iz leta 2023 s strani prisotnih ni podpisan, B. B., D. D. in E. E. niso bili seznanjeni, da se o razgovoru vodi zapisnik. V zapisniku iz leta 2024 je navedeno, da se za projekt inženiring procesi naroči inženiring za potrebe zagotovitve nadaljnjega razvoja separacije, ki bo služil za odločitev o investiciji. Iz zapisnika iz leta 2024, ki je datiran cca. pol leta po zapisniku iz leta 2023, je razvidno, da odločitev o investiciji še ni bila sprejeta, saj je v zapisniku iz leta 2023 govora, da se pridobi podlaga za odločitev o investiciji. Torej še niso pripravljene podlage za odločanje o izvedbi investicije. F. F. v elektronskem sporočilu z dne 10. 10. 2024 nikjer konkretno ne navede oziroma se ne sklicuje na ta dokument. Omenja, da naj bi bilo planiranje razvoja kamnoloma dogovorjeno že v začetku poslovanja. Glede zapisnika iz leta 2023 je bistveno, da konec leta 2023 investicija za posel A. ni bila skupaj sprejeta decembra 2023, saj iz zapisnika iz leta 2024 izhaja, da bo ta odločitev sprejeta v prihodnje. Direktor prvodolžnika F. F. je v sredini oktobra 2024, kar je bilo neposredno po plačilu bagra 27. 9. 2024, mesec dni po tem, ko je bil upniku ukinjen dostop do spletne banke prvodolžnika 10. 9. 2024, neposredno ob vložitvi tožbe na izključitev upnika kot družbenika prvodolžnika 24. 10. 2024, začel aktivnosti v zvezi s poslom A., kar kaže, da ravna samovoljno. Nenavadno oziroma pokazatelj samovolje je, da naj bi bila odločitev o poslu A. sprejeta konec 2023, s konkretnimi aktivnostmi pa je F. F. v imenu prvodolžnika začel skoraj leto dni po tem in ko je prišlo do povzetih aktivnosti. Nevarnost predstavlja že samo dejstvo razpolaganja s premoženjem in nameravanim razpolaganjem v prihodnje. Pogoj nevarnosti bi bil izpolnjen celo v primeru, če bi soglasje obstajalo (pa ni), če bi takšen posel predstavljal ogrožanje izterjave upnikove terjatve.

3Dolžniki v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navajajo, da so glede nakupa bagra pri družbi A. obširno pojasnili in z zapisnikom sestanka dokazali, da je bil predviden že v letu 2023. Šlo je zgolj za izpeljavo sprejetih odločitev družbenikov. Do nakupa bagra pri družbi G. so bili v kamnolomu štirje bagri in še upnik potrjuje, da je bil nakup petega ne le nujen, ampak izrecno dogovorjen. Prvič v zapisniku sestanka z dne 11. 12. 2023, kjer je ugotovljeno, da kapacitete mehanizacije, predvsem bagri, ne zadovoljujejo potrebam za proizvodnjo in pripravo odkopov ter še enkrat na sestanku 11. 6. 2024. Glede potrebnega sklepa družbenikov je bilo z obema zapisnikoma izkazano, da je šlo za sklepčno in soglasno odločitev družbenikov ter poslovodstva. Obličnost sprejetja sklepa ni bila posebej predpisana. Iz zapisnikov izhaja, da je bila sprejeta odločitev za naročilo inženiringa in nič več od tega. Odločitev o investiciji, ki jo bo inženiring A. sploh pokazal, še ni sprejeta in dolžniki niso trdili, da gre za kakršnokoli drugo odločitev o investiciji, kot samo za odločitev za izvedbo inženiringa. Če bi bili vsi zapisniki ponarejeni, kot trdi pritožba, bi verjetno to med pripombami navedla. Nevarnosti ne more predstavljati že samo razpolaganje s premoženjem, saj je razpolaganje s premoženjem v gospodarski družbi nekaj običajnega in spada med posle rednega upravljanja. Zaradi poslov, ki pomenijo redno upravljanje družbe, ni ogroženo ali onemogočeno poplačilo upnikove terjatve. Dolžniki so verodostojno in z dokaznimi listinami potrdili smiselnost, utemeljenost, smotrnost in nujnost izvedbe poslov tako z družbo G. kot z A., zaradi česar ni podan noben pogoj za izdajo začasne odredbe. Obe investiciji sta bili načrtovani in predvideni eno leto preden sta se zgodili. Pri obeh sta ob sprejemu odločitve, da se izvedeta, sodelovala tako upnik kot z njegove strani postavljeni direktor D. D. Ne le sodelovala, izrecno sta soglašala.

4Pritožba ni utemeljena.

5Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) kršitev načela kontradiktornosti in pravice do izjave, ker je v sklepu povzemalo in ker naj bi pri odločitvi upoštevalo tri vloge dolžnikov, (-) da kolikor je štelo vloge dolžnikov za brezpredmetne in jih ni upoštevalo, bi moralo to navesti, (-) absolutno bistveno kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da mu ni bilo omogočeno, da bi odgovoril na vse tri vloge dolžnikov, (-) kršitev 5. člena ZPP, (-) da bi mu moralo dodeliti rok za odgovor na vloge, če je vloge dolžnikov štelo za relevantne in glede na to, da jih je povzelo, naj bi jih štelo za relevantne. Dolžniki so do izdaje izpodbijanega sklepa samoiniciativno vložili tri vloge: z dne 27. 11. 2024, 4. 12. 2024, 18. 12. 2024 in sodišče prve stopnje je dve od teh povzelo (5. in 6. točka obrazložitve). Vendar se ni oprlo na nobeno trditev v vlogah in priložene dokaze. Upnik to zgolj predvideva. V vlogah so dolžniki zgolj seznanjali sodišče z zanj spornimi ravnanji upnika (neplačevanje računov H. d.o.o., I. d.o.o., zavrnitev računov J. d.o.o. in poslovnih partnerjev, zamuda pri plačevanju akontacij davka in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča). Ker so jih dodatno naslovili kot prošnja za nujno ukrepanje in v zaključku predlagali, da sodišče nemudoma razveljavi začasno odredbo, so bile vloge zgolj urgence. Povzemanje dveh vlog v sklep ni vplivalo na njegovo pravilnost in zakonitost. Po pojasnjenem so pravno nepomembne pritožbene navedbe upnika, s katerimi odgovarja na vlogi dolžnikov z dne 4. 12. 1.024 in 27. 11. 2024 (neplačilo računa H. d.o.o., I. d.o.o., plačilo davka in ostalih računov).

6Nadalje upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da sklep nima obrazložitve o njegovih trditvah v predlogu, da ni potrebno izkazovati nevarnosti skladno s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ, (-) da je ostal spregledan njegov argument, katerega dolžniki niso prerekali, (-) da je sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da se sklep ne da preizkusiti, saj tega ne omeni, (-) da je upniku onemogočena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, saj ni seznanjen z razlogi zakaj je sodišče štelo, da nevarnosti ni potrebno izkazovati, (-) da dolžniki v ugovoru niti v vlogah ne prerekajo, da izkazovanje nevarnosti za izdajo začasne odredbe ni potrebno, (-) da bi moralo sodišče odločiti, da gre za navedbe, ki jih dolžniki niso prerekali in jih je potrebno šteti za dokazane, (-) da je potrebno ugovor zavrniti, saj dokazovanje nevarnosti ni potrebno. Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe povzel tretji odstavek 270. člena ZIZ, da nevarnosti ni dolžan izkazovati, saj naj bi dolžnik s predlagano odredbo utrpel le neznatno škodo in zatrjeval določene razloge (listna št. 9 spisa). Vendar sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi z dne 30. 10. 2024 ni presojalo tega alternativnega drugega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve po tretjem odstavku 270. člena ZIZ. Začasno odredbo je izdalo takoj, ko je ugotovilo obstoj prvega in drugega pogoja za izdajo začasne odredbe - verjeten izkaz nevarnosti uveljavitve terjatve zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem po drugem odstavku 270. člena ZIZ (list. št. 19, 20 spisa). Dolžniki so prejeli s sklepom o zavarovanju tudi drugopis predloga za izdajo začasne odredbe s prilogami (podpisane vročilnice, pripete listni št. 21 spisa). Ampak to ni pomenilo, da bi morali "na zalogo ali za vsak slučaj" prerekati upnikove trditve v predlogu, ki niso bile presojane v sklepu, saj je ugovor pravno sredstvo dolžnika zoper sklep (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Sodišče ni izdalo sklepa o začasni odredbi v formaliziranem postopku s tipskim sklepom, da se "dovoli predlagano zavarovanje" in da bi se morali dolžniki opredeljevati do vseh trditev v predlogu. Izdalo ga je po presoji trditev in dokazov. Ker se dolžniki v ugovoru niso bili dolžni opredeljevati do nepresojanih trditev v predlogu, ne drži upnikova teza, da bi moralo sodišče šteti njegove navedbe za dokazane, ker jih dolžniki niso prerekali. Takšna razlaga bi zanje pomenila odločbo presenečenja. Posledično niso upoštevne pritožbene navedbe, da prvodolžnik ne bo pretrpel nobene škode, da lahko še naprej razpolaga z denarnimi sredstvi z omejitvijo, da morata razpolaganje skupno odobriti in podpisati oba direktorja prvodolžnika, da je to že doslej veljalo in izhaja iz družbene pogodbe ter pogodbe o upravljanju družbe, da to potrjuje, da izdana začasna odredba od datuma izdaje 30. 10. 2024 ne onemogoča normalnega poslovanja prvodolžnika in mu zaradi začasne odredbe ne more nastati nobena škoda.

7Upnik neutemeljeno vztraja pri nepravilnem pooblastilu odvetniku prvodolžnika, ko navaja, da sodišče napačno zaključi, da je pooblaščenec upravičen za zastopanje prvodolžnika. Ne drži očitek, da je v obrazložitev glede pravilnosti zastopanja skopa in v nasprotju sama s seboj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo kako je v poslovnem registru pri AJPES vpisano zastopanje prvodolžnika: Č. Č. (prokurist) zastopa družbo skupaj z enim izmed direktorjem ali drugim prokuristom, tudi direktor F. F. zastopa skupno z drugim direktorjem ali prokuristom (15. točka obrazložitve sklepa). Zapisanega upnik ne izpodbija. Ponavlja trditve in se sklicuje na družbeno pogodbo prvodolžnika z dne 12. 7. 2024 (priloga A3) ter na pogodbo med družbeniki o upravljanju prvodolžnika z dne 14. 10. 2021 (priloga A4). Iz teh aktov izhajajo določene omejitve (glede na vpisano v poslovnem registru) tako, da se družba vodi in upravlja po sistemu štirih oči, dve na strani enega, dve na strani drugega družbenika, da vsak družbenik imenuje enega direktorja, oba družbenika pa se zavezujeta za takšen sklep glasovati, da isti dogovor velja tudi za imenovanje in potrditev prokuristov, ki je prav tako predvidena v paru in opravljati posle po sistemu nadomeščanja enega ali obeh direktorjev, vendar le in izključno, da prokurist istega družbenika nadomešča in pomaga pri vodenju podjetja le na mestu direktorja istega družbenika. Primerjava vpisanega skupnega zastopanja v poslovnem registru z vpisanimi omejitvami v aktih pokaže, da je slednje strožje, bolj omejujoče. Vendar omejitev zastopanja, ki ni vpisana v sodni register, je nasproti tretjim brez pravnega učinka.¹ Velja publicitetni učinek vpisa v skladu s prvim odstavkom 8. člena Zakon o sodnem registru.

8Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je iz pooblastila prvodolžnika razvidno, da sta ga odvetniški pisarni dala direktor F. F. s prokuristom Č. Č. (15. točka obrazložitve sklepa). To priznava tudi upnik, vendar neutemeljeno navaja: (-) da je takšno pooblastilo neustrezno, (-) da ravnanje podpisnikov pooblastila kaže na samovoljo, (-) da je izničeno pravilo štirih oči, (-) da sta začela tolmačiti družbeno pogodbo tako, da lahko sama zastopata prvodolžnika, (-) da pooblaščenec ni upravičen do zastopanja, (-) da bi moralo sodišče pozvati prvodolžnika na odpravo pomanjkljivosti in odobritev dejanj, (-) da sta začela podpisnika pooblastila tolmačiti pravilo štirih oči v nasprotju z družbeno pogodbo in pogodbo o upravljanju, (-) da je dejansko pooblastilo v imenu prvodolžnika podpisala ena oseba (dve fizični, ki delujeta v svojstvu istega družbenika prvodolžnika), (-) da pooblastilo ni bilo podpisano s strani pooblaščenih oseb, (-) da je vprašanje zastopanja pomembno, saj se vodi spor zaradi izključitve upnika kot družbenika iz prvodolžnika, (-) da ob spoštovanju pravil o skupnem zastopanju, kot izhaja iz družbene pogodbe in pogodbe o upravljanju, ne bi moglo priti do situacije, ko je isti pooblaščenec tako pooblaščenec prvodolžnika, enega direktorja in enega prokurista prvodolžnika (to je drugo- in tretjedolžnika), v drugem postopku pa pooblaščenec družbenika prvodolžnika, ki je zoper drugega družbenika prvodolžnika vložil tožbo na izključitev iz prvodožnika, (-) da je iz vlog razviden konflikt interesov, ker se zasleduje izključno interese ..., ki so namenjeni odstranitvi upnika kot družbenika iz prvodolžnika in ne koristi dolžnika, (-) da lahko upnik kot družbenik prvodolžnika prekliče pooblastilo pooblaščencu prvodolžnika, (-) da bo s tem potrjeno, da sta drugo- in tretjedolžnik zavestno grobo kršila pravila družbene pogodbe o skupnem zastopanju in pravilu štirih oči. Vse te pritožbene navedbe se nanašajo na notranje razmerje med družbenikoma prvodolžnika (upnikom in K. d.o.o.). Kar zadeva zunanje razmerje prvodolžnika do tretjih, tudi zastopanje pred sodiščem na podlagi pooblastila, strožja omejitev skupnega zastopanja v aktih prvodolžnika nima pravnega učinka. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je pooblaščenec upravičen za zastopanje prvodolžnika (15. točka obrazložitve sklepa).

9Vsebinsko je v tem pritožbenem postopku sporno, ali so dolžniki uspeli izpodbiti drugi pogoj za izdajo začasne odredbe - verjeten izkaz nevarnost uveljavitve terjatve zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Za upnika sta bila sporna dva posla, nakup bagra pri podjetju G. d.o.o. in naročilo inženiringa za novo separacijo pri podjetju A. Jedro njegovih trditev v predlogu je bilo, da naj bi bila posla sklenjena brez njegove vednosti oziroma njegovega direktorja/prokuristke, da s tem nista bila seznanjena, da upnik po zastopnikih ni podal soglasja.

10Neupoštevne pritožbene novote so navedbe o odsotnosti bistvenih informacij upnika glede obeh poslov, elementih, ceni, plačilnih pogojih, da je direktor D. D. izvedel za posel z G. šele, ko je bilo plačilo za bager že oddano, da ni bil obveščen kakšen bager se bo nabavil, da ni znano kdaj in kakšno pogodbo je prvodolžnik sklenil z A. Zanje upnik ni pojasnil zakaj jih brez svoje krivde ni mogel podati pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

11Neutemeljena je pritožbena navedba, da dolžnik ni prerekal upnikovih navedb v odgovoru na ugovor, kjer je predstavil stališče, da nakup nove opreme ni potreben, saj je izkoriščena samo 33 %, da bi moralo sodišče ob smiselni uporabi ZPP šteti navedbe za resnične. Dolžniki se niso mogli opredeliti do navedb upnika v odgovoru na ugovor, saj jim ga sodišče ni poslalo v izjavo. To niti ni predvideno v zakonu. Drugi odstavek 58. člena ZIZ določa za primer, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje (kot v zadevi), sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka.

12Ne drži očitek, da je sodišče kršilo ZPP, da je oprlo odločitev na navedbe, ki jih dolžniki niso navajali, da odgovor D. D. ni podpisan niti opremljen z datumom. Pri presoji omenjene listine (priloga A36) je šlo za dokazno oceno sodišča, ki v skladu z 8. členom ZPP presodi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj.

13Sodišče prve stopnje se je glede upnikovega soglasja z nakupom bagra pri G. d.o.o. pravilno oprlo na zapisnik sestanka z dne 11. 12. 2023 (priloga B 17), na katerem so bili glede na zapisano prisotni B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., [...] in F. F., torej zakonita zastopnika obeh družbenikov (23. točka obrazložitve sklepa). Ta zapisnik je pravilno umestilo v širši kontekst dveh elektronskih sporočil direktorja F. F. drugemu direktorju D. D. z dne 15. in 16. 10. 2024 (priloga B 16). V teh je zapisal, da je bilo naročilo inženiringa za posodobitev separacije v kamnolomu skupna odločitev, sprejeta že decembra 2023, da je šlo celo za soodločitev lastnikov obeh družbenikov, da iz zapisnika sestanka z dne 11. 12. 2023 izhaja, da so se takrat prisotni dogovorili, da naroči inženiring za posodobitev separacije in da je bilo skladno s skupno odločitvijo naročilo oddano (23. točka obrazložitve sklepa). Dodatno se je sodišče sklicevalo na listino upnika elektronsko sporočilo z dne 10. 10. 2024. V slednjem je direktor F. F. pisal drugemu direktorju D. D. in prokuristu Č. Č., da so malo zaspali pri planiranju razvoja kamnoloma, katerega so imeli že na začetku poslovanja dogovorjenega, da bodo naročili inženiring pri A., ki bo pripravil tri variante, da bodo z izrisi v 3D dobili točen vpogled kako se bodo lahko lotili posodobitve separacije, ki je nujno potrebna, da so predvideli fazno posodobitev, kar bo predstavljalo lažjo izpeljavo investicije, da gre inženiring 14. 10. 2024 v naročilo (priloga A 20). Tudi v zapisniku sestanka z dne 11. 12. 2023 so navedene štiri točke: 5.1. nujna vzdrževalna dela, 5.2. projektiranje nove separacije, 5.3. gradbena dela za novo separacijo in 5.4. montaža nove separacije z zagonom. To kaže na fazno posodobitev, ki jo omenja F. F. v elektronskem sporočilu z dne 10. 10. 2024 in s tem na skladnost dokumentov, kar potrjuje pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje.

14Upnik neutemeljeno vztraja, da je šlo 11. 12. 2023 zgolj za skupno kosilo in da predmet razgovora ni bilo odločanje družbenikov. To negira zapisnik sestanka. Pritožbena navedba, da B. B., D. D. in E. E. niso bili seznanjeni, da se o razgovoru vodi zapisnik, je neupoštevana novota. Zanjo upnik ni pojasnil zakaj je brez svoje krivde ni mogel podati pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

15Nadalje upnik neutemeljeno povzema del zapisnika sestanka z dne 11. 6. 2024, da se za projekt inženiring procesi naroči inženiring za potrebe zagotovitve nadaljnjega razvoja separacije, ki bo služil za odločitev o investiciji (priloga B 18), kar naj bi po njegovem pomenilo, da odločitev o investiciji še ni bila sprejeta, da še niso pripravljene podlage za odločanje o izvedbi investicij. Prvodolžnik z naročilom inženiringa še ni sprejel odločitve o sami investiciji, ampak je sprejel samo odločitev o inženiringu, ta mu bo očitno podlaga za nadaljnjo odločitev o investiciji, na kakšen način jo bo izvedel ipd.

16Neupoštevne pritožbene novote so tudi navedbe: (-) da je v istem dokumentu pod točko finančni plan navedeno, da je skupni strošek tega posla skoraj 9.000.000,00 EUR, (-) da je bil dokument enostransko pripravljen, (-) da takrat med družbeniki ni bilo pogovorov glede posla A., ampak samo splošna razprava, (-) da je zapisnik pripravil neznani avtor samoiniciativno, (-) da se za takšen posel zahteva pisni sklep družbenikov in da iz zapisnika ne izhaja, da bi družbenika sprejela odločitev. Zanje upnik ni pojasnil zakaj jih brez svoje krivde ni mogel podati pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

17Ne drži, da je sodišče istim dejstvom pripisalo različen pomen, da pri dokumentu, ki ga je pripravi D. D. in se nanaša na izkoriščenost obstoječe opreme, izpostavi, da ni podpisan niti opremljen z datumom, da glede pomanjkanja podpisov na zapisniku z dne 11. 12. 2023, navede, da upnikova graja pomanjkanja podpisov presega okvir odločanja. Omenjeni dokument upnika oziroma direktorja D. D. se v zatrjevanem delu nanaša na izkoriščenost obstoječe opreme, kajti zapisano se glasi, da več kot pet bagrov v kamnolomu in tri nakladalce trenutno ne potrebujejo (priloga A 36). Vprašanje potrebnosti nakupa bagrov se ne nanaša na posodobitev separacije in na naročilo inženiringa pri A., temveč na drugi posel nakupa bagra pri G. Pri tem dokumentu direktorja D. D. zato ni bistveno, da ni podpisan (tako kot oba zapisnika) in brez datuma, temveč je bistvena presoja vseh dokazov skupaj. V njem je D. D. "analiziral poslovanje v letu 2023", kar pomeni, da je dokument nastal v letu 2024, se pravi po sestanku 11. 12. 2023.

18Sodišče prve stopnje je glede posla A. pravilno dokazno ocenilo listine in štelo, da tvorijo smiselno ter življenjsko logično celoto. Po tehtanju navedb strank je pravilno ocenilo, da so bolj verjetne dolžnikove in da je več razlogov za to, da je bil upnik ne le seznanjen, ampak je celo soglašal po direktorju z omenjenim poslom (23., 25. točka obrazložitve sklepa).

19Glede nakupa bagra pri družbi G. d.o.o. se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na odločilen zapisnik sestanka z dne 11. 6. 2024 (priloga B 18). Glede na zapisano sta bila prisotna oba direktorja prvodolžnika D. D. (za upnika) in F. F. (za drugega družbenika K. d.o.o.) in pogodbeni partner (24. točka obrazložitve sklepa). Dokazno je ocenilo tudi dva elektronska dopisa upnika z dne 27. 9. 2024 in 30. 9. 2024 (prilogi A 11 in A 12), v katerih je zanikal seznanjenost z naročilom, vendar to za sodišče pravilno ni dokazovalo, da to ni bil seznanjen, ker ima predložen zapisnik večjo dokazno moč (24. točka obrazložitve sklepa). Upnik neutemeljeno navaja, da je sodišče nekritično sledilo zapisniku in mu pripisalo večjo dokazno težo. Na strankah je kakšne dokaze bosta ponudili, sodišče pa jih je korektno ocenilo.

20Neupoštevne pritožbene novote so navedbe: (-) da je zapisnik iz leta 2024 pripravljen za potrebe tega postopka, (-) da v spisu ni podatkov niti dolžnik ni zatrjeval, da je F. F. pridobil ponudbe, kakšna je bila konkurenčna ponudba za bager in ali je bil res ugodnejši, (-) da ni sodeloval pri sestavljanju zapisnika, (-) da družbena pogodba zahteva, da se za posle nad 50.000,00 EUR zahteva pisni sklep družbenikov, sprejet soglasno, (-) da nihče od oseb na zapisniku ni družbenik niti ni 11. 6. 2024 potekala skupščina. Enako velja za nov dokaz štirih oglasov za bagre ter elektronsko sporočilo z dne 15. 2. 2024. Zanje upnik ni pojasnil zakaj jih brez svoje krivde ni mogel podati pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

21Upnik v zaključku navaja neupoštevne pritožbene novote: (-) da nevarnost predstavlja že samo dejstvo razpolaganja s premoženjem in nameravanim razpolaganjem v prihodnje, (-) da bi bil pogoj nevarnosti izpolnjen celo v primeru, če bi soglasje obstajalo (pa ni), če bi posel predstavljal ogrožanje izterjave upnikove terjatve, (-) da vprašanje obstoja soglasja z vidika izterljivosti terjatve ni bistvena, saj je bistven ekonomski učinek očitanega posla. Zanje upnik ni pojasnil zakaj jih brez svoje krivde ni mogel podati pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Poleg tega je bilo bistvo upnikovih trditev v predlogu ravno v tem, da naj bi bila sporna posla opravljena brez njegove vednosti, da z njima ni bil seznanjen, ni soglašal. Sodišče prve stopnje pa je posvetilo pretežni del presoje ravno ugotavljanju soglasja upnika. S temi pritožbenimi navedbami prihaja v nasprotje s samim seboj.

22Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je več razlogov za to, da ni podana nevarnost razpolaganja, zaradi katere bi bila ogrožena izterljivost upnikove terjatve v prihodnosti. Pravilno je ugodilo ugovoru, razveljavilo sklep o začasni odredbi in dejanja zavarovanja ter zavrnilo predlog.

23V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

24Upnik je vložil še dve dopolnitvi pritožbe. Zakonski rok za vložitev znaša osem dni od vročitve sklepa, enak je v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Ta je bil upniku vročen po pooblaščeni odvetniški pisarni 8. 1. 2025 (vročilnica, prepeta listna št. 83 spisa). Zadnji dan za pravočasno pritožbo je bil 15. 1. 2025. Prvo dopolnitev pritožbe je oddal neposredno pri sodišču 20. 1. 2025, drugo na isti način 24. 1. 2025. Obe sta prepozni in sodišče druge stopnje ju je zavrglo (352. člena ZPP v zvezi s prvo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

25Upnik ni uspel s pritožbo in dolžniki so se je uspeli obraniti. Njihovi stroški za sestavo odgovora so bili potrebni po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je dolžnikom priznalo nagrado za odgovor na pritožbo 5100 točk po sedmi točki tarifne št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT; ne v presežku do zahtevanih 6.250 točk glede na vrednost spornega predmeta), 2 oziroma 1 % administrativnih stroškov, 2 × 10 % povišanje zaradi zastopanja treh strank po prvem odstavku 7. člena OT, 22 % DDV. Ni priznalo nagrade za posvet s stranko in pregled dokumentacije, ker je zajeta v sestavi odgovora na pritožbo. Skupaj stroški znašajo 4.533,42 EUR.

¹ Sodba VS RS III Ips 78/2016.