VSL Sklep III Cp 1996/2024

I. Pritožba se zavrne in se sklep N 43/2022 z dne 14. 8. 2024 v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. A. A. in nasprotna udeleženka B. B. sami nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se v nepravdni zadevi N 31/2018 nasprotni predlog, ki ga je A. A. vložila 21. 10. 2022, ne dovoli (I. točka izreka) in da se nepravdna postopka, ki se vodita pod opr. št. N 31/2018 in N 43/2022, ne združita (II. točka izreka sklepa).

2Zoper I. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje A. A. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP)¹. Meni, da so stališča sodišča materialno in procesnopravno zmotna.

Opozarja, da bi ob ločeni obravnavi zadev N 31/2018 in N 43/2022 lahko prišlo do obremenitve majhnega, omejenega območja strnjene poselitve z več nujnimi potmi. Taka obravnava bi se oddaljila od gospodarskega segmenta funkcije lastninske pravice, ki je v smotrni in racionalni uporabi nepremičnin. Nasprotni predlog ni namenjen iskanju primernejše poti za C. C., ampak v iskanju rešitve za pritožnico in je v funkciji, da se pri odločanju skrbno pretehta in določi najprimernejšo možnost poti za vse nepremičnine, ki dostopa še nimajo, in ki bo hkrati najmanj obremenjevala služeče nepremičnine. To je mogoče doseči le z uporabo 183. člena ZPP in dopustitvijo nasprotnega predloga, tudi za ceno rahlo daljšega postopka N 31/2018 na račun ocenjevanja že obravnavanih možnih poti še za potrebe nasprotnega predloga. Odločitev v zadevi N 31/2018 bo v vseh nadaljnjih postopkih zavezujoča, zato predstavlja tudi predhodno vprašanje.

Pomembno je, da so v postopek pri nasprotnem predlogu vključeni vsi udeleženci, ki so bili tudi stranke dosedanjih dogovorov vzpostavljanja prometnih povezav in prav je, da se končna rešitev uredi med njimi. To je tudi ekonomično, saj je bolje, da se stroški urejanja vseh nujnih poti delijo med vse, ki jim bo ureditev prinesla prometno povezavo, kar bo kumulativno gledano ceneje.

Predlaga spremembo izpodbijane I. točke izreka sklepa tako, da se nasprotni predlog dovoli, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3Nasprotna udeleženka B. B. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5V nepravdni zadevi N 31/2018 je C. C. kot predlagatelj vložil predlog za določitev nujne poti do njemu lastne nepremičnine parcela 5/7, k. o. 0000 X. Med postopkom je nasprotna udeleženka A. A. vložila nasprotni predlog, s katerim je predlagala določitev nujne poti še do njej lastnih nepremičnin 5/8, 5/9, 5/10 in 5/11, vse k.o. 0000 X.

6Sodišče prve stopnje je po vsebinski preučitvi vloge A. A. vlogo štelo kot nov, ločen predlog in ga izločilo v obravnavo v spis N 43/2022. Ker je A. A. vztrajala, da gre za nasprotni predlog, je sodišče o tem vprašanju zaradi zagotovitve pravice do pravnega sredstva odločilo z izpodbijanim sklepom. Na tem mestu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi sicer sodišče ob procesno pravilnem postopanju sklep moralo izdati le v zadevi N 31/2018, saj ima vloga le v tisti zadevi procesno naravo nasprotnega predloga, v zadevi N 43/2022 pa gre za samostojen predlog. Ker pa je izpodbijani sklep vseeno izdan v obeh zadevah in je v obeh zadevah vložena tudi pritožba, je sklep v obeh zadevah tudi predmet pritožbene presoje.

7Po prvem odstavku 183. člena ZPP, ki se glede na 37. člen ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko tožena stranka vloži do konca glavne obravnave pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v predmetni zadevi ni podana nobena od situacij (pri čemer že po naravi stvari prideta v poštev le možnosti pod 1. in 3. točko).

8Kot bistveno je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da vlagateljica nasprotnega predloga ne podaja alternativne možnosti dostopa do parcele predlagatelja iz zadeve N 31/2018, temveč zahteva določitev nujne poti za dostop do drugih parcel v njeni lasti, kar vsebinsko predstavlja samostojen, nov predlog. Edini okoliščini, ki povezujeta oba predloga, sta lega parcel na manjšem, strnjenem področju, in dejstvo, da se v nasprotnem predlogu predlagan potek nujne poti delno pokriva z eno od možnosti, katerih primernost za dostop do parcel predlagatelja v zadevi N 31/2018 je preverjal izvedenec (v mnenju poimenovana kot rumena varianta). Ob tem pa ni mogoče prezreti mnenja izvedenca, da rumena varianta prekomerno obremenjuje služečo nepremičnino 4/12, saj pelje mimo uvoza v garažo in vhoda v hišo, problematična je tudi višinska razlika in stabilnost terena. Roza varianta, ki jo je izvedenec ocenil za najprimernejšo za predlagatelja v zadevi N 31/2018, ne omogoča dostopa vlagateljici nasprotnega predloga, prav tako ne modra, rdeča in zelena, ki po mnenju izvedenca niti niso primerne za traso nujne poti. Ob taki ugotovitvi ni mogoče govoriti o povezanosti zahtevkov v smislu 1. točke prvega odstavka 183. člena ZPP, ki bi utemeljevala dovoljenost nasprotnega predloga in skupno, enotno obravnavo obeh predlogov, prav tako tudi ne o predhodnem vprašanju v smislu 3. točke te določbe.

9Ker vloga A. A. ne izpolnjuje zgoraj navedenih zakonskih pogojev, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot nasprotni predlog v zadevi N 31/2018, izpodbijane odločitve vlagateljica nasprotnega predloga ne more izpodbiti s sklicevanjem na funkcije lastninske pravice in na načelo čim manjše obremenitve služečih nepremičnin, še manj pa z uveljavljanjem ekonomičnosti v smislu nižjih stroškov urejanja nujne poti za različne parcele različnih lastnikov po različnih trasah v okviru enotnega postopka.

10Pritožba A. A. je po obrazloženem neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep N 43/2022 z dne 14. 8. 2024 v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11A. A. s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Svoje stroške odgovora na pritožbo nosi tudi nasprotna udeleženka B. B., ki z odgovorom ni pripomogla k odločitvi, zato ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

¹ Postopek N 31/2018 se je pričel še pred uveljavitvijo ZNP-1 (ki velja od 15. 4. 2019 dalje), zato se skladno s prehodno določbo 216. člena ZNP-1 uporabi do takrat veljavni ZNP.