VSL Sodba II Cpg 42/2025

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. in III. točki izreka potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna tožnici v roku 8 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 186,66 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni od prejema sodbe plačati 450,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 3. 2021 do plačila (I. točka izreka), kar je tožnica zahtevala več, pa je zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice v višini 451,32 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Toženka se je "iz vseh pritožbenih razlogov" smiselno pritožila zoper I. in III. točko izreka sodbe in predlagala ugoditev pritožbi ter spremembo sodbe, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Na pritožbo je odgovorila tožnica, predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato se za ta gospodarski spor uporabljajo določbe postopka v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Sodbo sodišča prve stopnje je mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), o pritožbi pa je odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6Tožnica od toženke iztožuje plačilo stroškov skladiščenja kuhinjskih aparatov po računu št. 0000 z dne 9. 3. 2021 v znesku 450,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2021 do plačila. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku (z izjemo zakonskih zamudnih obresti za 15. 3. 2021) ugodilo na podlagi zakonskih določb o poslovodstvu brez naročila.

7Toženka je pri tožnici naročila dobavo in montažo kuhinje Poggenpohl skupaj s kuhinjskimi aparati. Naročilo je urejal A. A., za čigar objekt na B. ulici v Ljubljani je bila kuhinja namenjena. Kuhinjske aparate je v imenu in za račun toženke neposredno naročil A. A., tožnica je toženki zanje izstavila račun, toženka pa ga je plačala. Račun je vseboval obvestilo, da mora tožnica aparate prevzeti v roku 7 dni od prejema obvestila o dobavi oziroma da jih tožnica brez stroškovnega bremena skladišči en teden. Dne 18. 12. 2020 je bila toženka z elektronskim dopisom tožnice A. A. obveščena o prispelih kuhinjskih aparatih ter o ceni njihovega skladiščenja pri tožnici 123,00 EUR na mesec brez DDV. A. A. na obvestilo ni odgovoril, kuhinjske aparate pa je toženka prevzela šele 18. 3. 2021. Tožnica je za skladiščenje kuhinjskih aparatov v trajanju treh mesecev toženki izstavila iztoževani račun v znesku 450,18 EUR z zapadlostjo 15. 3. 2021, ki ga toženka ni poravnala.

8Na povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče vezano (prim. prvi odstavek 458. člena ZPP). Ob njihovem upoštevanju je pravilen materialno pravni zaključek izpodbijane sodbe, da je A. A. deloval kot pooblaščenec toženke glede posla dobave in montaže predmetne kuhinje s kuhinjskimi aparati. S pritožbeno navedbo, da je bil A. A. le končni uporabnik kuhinje in ni deloval v imenu in za račun toženke, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dovoljen. Vprašanje strank sklenjene pogodbe je namreč dejansko vprašanje.¹ Tudi sicer ne drži, da pooblastilno razmerje med A. A. in toženko ni bilo izkazano. Zaključek izpodbijane sodbe o obstoju pooblastila namreč ne temelji le na dejstvu, da je glede dobave in montaže kuhinje s tožnico komuniciral A. A., ampak je sodišče prve stopnje pravilno kot bistveno štelo toženkino plačilo računa tožnice za kuhinjske aparate, ki jih je v njenem imenu in za njen račun naročil A. A. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je glede na okoliščine tožnica upravičeno sklepala, da A. A. deluje v imenu in za račun toženke (tretji odstavek 70. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), pa pritožba ne izpodbija.

9Pritožnica zgrešeno navaja, da lahko v imenu in za račun toženke delujeta le njena iz podatkov AJPES-a razvidna zakonita zastopnika. V skladu z drugim odstavkom 69. člena OZ lahko upravičenost za zastopanje temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev). Pravne osebe lahko tako poleg zakonitih zastopnikov, ki jim upravičenje za zastopanje daje pravni predpis oziroma zakon, v pravnem prometu zastopajo tudi njeni pogodbeni zastopniki ali pooblaščenci. Ti pridobijo upravičenje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanega, pooblastilo pa se lahko podeli tudi le za določen (posamezen) pravni posel (posamično pooblastilo) ali za več le-teh.

10Pogodba, pa tudi drug pravni posel, se lahko sklene tudi po zastopniku (prvi odstavek 69. člena OZ). V skladu z določbo prvega odstavka 70. člena OZ pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko. Zastopanje je namreč dajanje in sprejemanje izjav volje v imenu zastopanega, torej takšno ravnanje, ki ustvarja pravice in obveznosti na strani zastopanega. Ker je A. A. nastopal kot zastopnik (pooblaščenec) toženke, je pravni posel glede dobave in montaže kuhinje s kuhinjskimi aparati, ki ga je v imenu in za račun toženke v okviru svojega pooblastila sklenil s tožnico, zavezoval neposredno tožnico in toženko. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da je kuhinjske aparate pri tožnici "pravnoformalno" naročila toženka. To je sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila tudi sama toženka, ki je navajala, da je pri tožnici naročila kuhinjo z montažo oziroma da je sama naročnik in plačnik naročenega "blaga".

11Pritožnica zmotno navaja, da ni bila obveščena o prispelih kuhinjskih aparatih. O tem je bila z elektronskim dopisom dne 18. 12. 2020 pravilno obveščena po svojem pooblaščencu A. A., saj obvestitev neposrednega zastopnika (pooblaščenca) toženke pomeni obvestitev toženke. Sodišče prve stopnje tožnici stroškov skladiščenja ni prisodilo na podlagi skladišče pogodbe (nasprotno, izrecno je ugotovilo, da ta ni bila sklenjena), zato pritožbena navedba, da A. A. na obvestilo tožnice ni odgovoril in ni bilo soglasja, ni pravno odločilna. Pritožnica izpostavlja, da ima toženka ustrezne kapacitete, da bi lahko do začetka montaže kuhinje sama shranila kuhinjske aparate. V kolikor so toženki zaradi ravnanja (opustitve) njenega pooblaščenca, ki na obvestilo ni ustrezno reagiral in poskrbel za hrambo kuhinjskih aparatov v prostorih toženke, nastali nepotrebni stroški, je to stvar notranjega razmerja med A. A. (pooblaščencem) in toženko (pooblastiteljico), na razmerje med toženko in tožnico pa ne vpliva. Pritožbena navedba, da se toženka ukvarja s posredništvom in trgovino, in skladiščenje ne predstavlja njenega rednega poslovanja, je nedovoljena pritožbena novota, saj pravdne stranke v postopku v sporih majhne vrednosti v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev, ampak mora tožnica navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, toženka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP).

12Pritožnica zatrjuje, da je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev na "popolnoma drugačni pravni podlagi kot je bila zatrjevana" in da "ni izvedlo naroka, na katerem bi v okviru materialno procesnega vodstva stranki spodbudilo na spregledano pravno podlago". Te navedbe so pavšalne, saj pritožnica očitkov z ničemer ne konkretizira. Pritožbeno sodišče pa v okviru pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotavlja, da ustreznejšo pravno podlago za presojo razmerja med pravdnima strankama predstavljajo določbe o upniški zamudi. Upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (prvi odstavek 300. člena OZ). Toženka je bila pravilno obveščena o prispetju kuhinjskih aparatov, vendar jih brez utemeljenega razloga ni pravočasno prevzela, s tožnico pa tudi ni sklenila skladiščne pogodbe.

13Upnik v zamudi je dolžan povrniti dolžniku škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je on kriv, kot tudi stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari (tretji odstavek 301. člena OZ). Zahtevek dolžnika za povračilo stroškov hrambe ima pravno naravo verzijskega zahtevka. Dolžniku je treba priznati nadomestilo teh stroškov ne glede na vzrok upniške zamude kot objektivno posledico, upravičen pa je do povračila potrebnih in koristnih stroškov.² Toženka (upnik) je bila neupravičeno obogatena od trenutka, ko bi moral upnik (toženka) prevzeti kuhinjske aparate pa vse do njihovega prevzema, saj je brez pravne podlage prejela korist skladiščenja kuhinjskih aparatov, hkrati pa je nastopilo prikrajšanje tožnice (dolžnika), ki je morala skladiščni prostor namesto za lastno tržno dejavnost skladiščenja uporabiti za namene in potrebe toženke (glej tudi točko 18 razlogov izpodbijane sodbe). Iztoževani znesek 450,18 EUR, ki mu po višini toženka ni konkretizirano nasprotovala ne pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbi, tako predstavlja potreben in koristen strošek hrambe kuhinjskih aparatov v trajanju treh mesecev, ki je tožnici nastal v posledici toženkine upniške zamude, tožnici pa gredo tudi prisojene zakonske zamudne obresti.

14Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, ki bi terjale spremembo ali razveljavitev izpodbijane sodbe, zato je pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdilo (353. člen ZPP).

15Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, tožnici pa je dolžna v roku 8 dni od vročitve te sodbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (OT), priglašenim stroškovnikom in upoštevaje 155. člen ZPP. Tožnici je priznalo za odgovor na pritožbo 250 točk (tar. št. 22/1 OT), 2% materialnih stroškov, kar je 5 točk (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR skupaj znaša 186,66 EUR. Stroškov konference s stranko pritožbeno sodišče ni priznalo, saj je nagrada za to opravilo vsebovana že v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo. Stroške pritožbenega postopka je toženka dolžna tožnici povrniti v roku 8 dni od vročitve te sodbe (četrti odstavek 458. člena ZPP).

¹ Prim. odločbe VSRS III Ips 123/2014, VSL II Cpg 966/2015, VSL I Cpg 1533/2012.
² M. Juhart v: Juhart, Plavšak, Obligacijski zakonik (splošni del) s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 372-373.