UPRS Sodba IV U 78/2023-14

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

Uvodno o upravnem postopku

1Z izpodbijano odločbo je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju upravni organ ali tožena stranka) ugotovil, da je Občina T. (v nadaljevanju nadzorovani upravljavec ali tožeča stranka) v trenutku vložitve prijave 12. 2. 2023 s tem, ko je imela na svoji spletni strani ... objavljeno Soglasje k legalizaciji stanovanjske hiše št. 361/98 z dne 16. 10. 1998 (v nadaljevanju Soglasje), ki vsebuje tudi osebne podatke (ime in priimek ter lastnoročni podpis) prijaviteljev A. A. in B. B. (v nadaljevanju prijavitelja ali prizadeti stranki), kršila točko (b) prvega odstavka 5. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) in 6. člen Splošne uredbe. Nadalje je upravni organ ugotovil, da navedena kršitev na dan izdaje odločbe še traja, zato je nadzorovanemu upravljavcu odredil, da mora s spletne strani Občine T. ... v petih dneh od dneva vročitve odločbe umakniti Soglasje.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prejel zahtevo A. A. in B. B., ki jo je obravnaval kot prijavi prijavitelja s posebnim položajem po 30. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-2) in 77. členu Splošne uredbe. Iz zahteve izhaja, da je nadzorovani subjekt osebne podatke prijaviteljev nezakonito obdeloval na svoji spletni strani na način, da je 1. 2. 2023 javno objavil prispevek z naslovom Obvoznica v Lučah in protipoplavni ukrepi - nasprotna dejstva in dokazi in Soglasje, na katerem sta razvidni osebni imeni (imena in priimka) ter podpisa A. A. in B. B. Upravni organ pri tem ugotavlja, da je osebno ime A. A. objavljeno tudi v vsebini same objave.

3Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je nadzorovani upravljavec po pozivu upravnega organa z dne 16. 3. 2023 podal pojasnila oziroma odgovore. Navedel je, da pri objavi Soglasja ne gre za zlorabo dokumentarnega gradiva niti ne za zlorabo osebnih podatkov z namenom diskreditacije ali ponižanja. Namen objave je v javnem interesu in izključno zaradi razjasnitve dejstev in okoliščin ter ustavitve širjenja neresničnih informacij. Dokument je nastal v postopku legalizacije stanovanjske hiše, postavljene v neposredni bližini načrtovane obvozne ceste v .... Projekt načrtovanja obvoznice se je kasneje prenesel na državo, investitor izgradnje obvoznice je država in postopke razlastitve vodi država, Občina T. pa je kot eden izmed nosilcev urejanja prostora v postopku za legalizacijo stanovanjske hiše upoštevala načrtovano traso obvoznice. Pred pričetkom izdelave lokacijske dokumentacije za legalizacijo stanovanjske hiše se je s tem namenom podpisalo Soglasje. Nadzorovani upravljavec se je skliceval na obstoj javnega interesa za objavo dokumenta. Navajal je, da je bil 9. 1. 2023 na RTV SLO 1 v oddaji Slovenska kronika objavljen prispevek o obvoznici Luče ter izjava A. A., v kateri je pojasnila, kaj zanjo pomeni zemljišče, ki ga država razlašča za potrebe izgradnje obvoznice, pri tem pa je poimenovana s svojim imenom in priimkom. Upravni organ v nadaljevanju povzema izjavo nadzorovanega upravljavca, da sta A. A. in B. B. v preteklosti tudi na javnih mestih večkrat izjavila, da se jima jemlje zemljišče in sta nasprotovala gradnji obvoznice ter spremenila mnenje, saj sta v preteklosti prostovoljno pristala na določene pogoje, da nimata pripomb na gradnjo obvoznice v bližini njune hiše in da bosta, v kolikor bo to potrebno za gradnjo obvoznice, prodala zemljišče po uradni cenitvi izvedenca, saj v nasprotnem primeru hiše ne bi mogla legalizirati. Občina T. je v svoji izjavi nadalje pojasnjevala, da je prispevek na RTV SLO 1 na seji 18. 1. 2023 zaradi objavljenih neresnic in zamolčanih dejstev obravnaval tudi Občinski svet Občine T., ki se je seznanil tudi s Soglasjem. Občinski svet Občine T. je po razpravi sprejel sklep, da se na spletni strani občine objavi dokument z nasprotnimi dejstvi in vsemi dokumenti, s katerimi razpolaga občina, kar je bilo storjeno 1. 2. 2023. Nadzorovani upravljavec navaja, da je ob tehtanju med varstvom osebnih podatkov in javnim interesom glede objave osebnih podatkov pritožnikov zavzel stališče, da prevlada javni interes za objavo navedenih dokumentov na spletni strani občine z namenom, da se lahko prebivalci seznanijo z dokumenti, ki sta jih v preteklosti podpisala prijavitelja in se tičejo vseh prebivalcev, z namenom razjasnitve dejanskega stanja in argumentiranja dejstev, ki nasprotujejo javno izrečenim trditvam pritožnikov.

4Upravni organ navaja, da je nadzorovanemu upravljavcu in prijaviteljema na podlagi 32. in 33. členom ZVOP-2 vročil tudi seznanitev z ugotovitvami z dne 7. 4. 2023 s pozivom, da se o njih izjavita. Upravni organ v odločbi povzema navedbe nadzorovanega upravljavca, da je obdelavo osebnih podatkov prijaviteljice A. A. izvajal na podlagi točke (b) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Takšna obdelava osebnih podatkov je bila potrebna zaradi izvajanja pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe. Pri tem je v nadaljevanju tudi navajal, da je Soglasje nastalo v postopku legalizacije stanovanjske hiše na tedanjih nepremičninah ID znak 111 in ID znak 222 in ne tekom ali zaradi upravnega postopka. Sporno Soglasje ni upravni akt, je dokument, podpisan s strani več strank, ki so se zavezale k določenemu ravnanju. Do obdelave teh osebnih podatkov ni prišlo zaradi vodenja ali tekom vodenja upravnega postopka. Nadzorovani upravljavec je še navajal, da na Upravni enoti Mozirje potekajo postopki za razlastitev zemljišč, med drugim tudi postopek za razlastitev zemljišč ID znak 111/111 in ID znak 222/222 (prej zemljišče ID znak 333/333), zato je menil, da je objava takšnega soglasja pomembna, saj iz njega izhaja zaveza prijaviteljev k prodaji zemljišča po uradni cenitvi izvedenca, če bo to potrebno za nemoteno gradnjo obvoznice. Nadzorovana oseba je vztrajala na stališču, da je takšna obdelava osebnih podatkov zakonita zaradi izvajanja pogodbe.

5Upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnjuje pojma osebni podatek in obdelava osebnega podatka ter se pri tem sklicuje na prvi in drugi odstavek 4. člena Splošne uredbe. Navaja, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-2 in Splošni uredbi, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi, če gre za osebne podatke, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov (prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe). Obdelava osebnih podatkov je zakonita le, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 6. člena Splošne uredbe in kadar je v skladu z namenom zbiranja osebnih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov je odgovoren za skladnost s prvim odstavkom 5. člena Splošne uredbe in mora biti to skladnost tudi zmožen dokazati (načelo odgovornosti upravljavca). Osebni podatki, ki so zbrani za določene, izrecne in zakonite namene, se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (točka (b) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe).

6Upravni organ glede objav na spletu z vidika določb ZVOP-2 in Splošne uredbe navaja, da je pomembno, ali so objavljeni podatki pridobljeni iz varovane zbirke osebnih podatkov oziroma ali gre za podatke, ki so informacija javnega značaja in takšen osebni podatek izgubi naravo varovanega osebnega podatka. Navaja, da pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna, zato je v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se je prijaviteljica sama še pred objavo nasprotnih dejstev na spletni strani nadzorovanega upravljavca izpostavila javnosti v prispevku, ki je bil objavljen 9. 1. 2023 na RTV SLO 1 v oddaji Slovenska kronika, in sicer z imenom in priimkom na način, da je bila jasno razpoznavna oziroma določena kot posameznica. Upravni organ izpostavlja določbo 74. člena ZVOP-2, ki ureja varstvo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov. Navaja, da pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v okviru posredovanja informacij javnega značaja s strani občine predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). Izhaja iz temeljnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja prosto dostopne, pravico prosilcev po ZDIJZ pa je mogoče omejiti le v izjemnih primerih, ko to terja varstvo pravic tretjih in varstvo javnega interesa. Sklicuje se na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Hkrati ugotavlja, da se kljub uzakonjenim izjemam iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli in se pri tem sklicuje na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

7Upravni organ ugotavlja, da je Občina T. kot pravna oseba javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Upravni organ na podlagi definicije informacije javnega značaja, kot je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ugotavlja, da je nadzorovani upravljavec kot občina in oseba javnega prava sicer upravičena do objave lastnih navedb glede zatrjevanih dejstev o gradnji obvoznice ter navedbe osebnega imena prijaviteljice, ki se je javnosti sama izpostavila z objavo prispevka 9. 1. 2023 na RTV SLO 1 v oddaji Slovenska kronika. Ta pravica pa ne obsega objave dokumenta Soglasje, za katerega je nadzorovani upravljavec pojasnil, da gre za dokument, vzet iz konkretnega upravnega postopka legalizacije nezakonite gradnje prijaviteljev, ki je že pravnomočno zaključen. Osebni podatki prijaviteljev (osebni imeni in podpis), vsebovani v Soglasju, se namreč kljub dejstvu, da bi se Soglasje lahko štelo kot informacija javnega značaja in odobril delni dostop do tega dokumenta, še vedno varovani osebni podatki. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa izjemo od dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

8Upravni organ ugotavlja, da se nadzorovani upravljavec sklicuje na javni interes kot pravno podlago za navedeno obdelavo osebnih podatkov. Navaja, da se na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije kljub temu dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. V nadaljevanju upravni organ povzema določbo točke (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ki določa zakonitost obdelave, če je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navaja, da se vsebina objave na spletni strani Občine T. nanaša na prispevek o gradnji obvoznice, ki je bil objavljen 2. 7. 2022 na RTV SLO 1 v oddaji A. in povzet v prispevku z dne 9. 1. 2023. Nadzorovani upravljavec kljub navedbam, da so v tem prispevku bila objavljena neresnična dejstva, od odgovornega urednika ni zahteval brezplačne objave popravka objavljenega obvestila po Zakonu o medijih (v nadaljevanju ZMed).

9Upravni organ nadalje ugotavlja, da je nadzorovani upravljavec svoje navedbe med postopkom spremenil in vztrajal na tem, da je takšna obdelava osebnih podatkov, torej javna objava na spletni strani, zakonita zaradi izvajanja pogodbe med prijaviteljema in nadzorovanim upravljavcem kot pogodbenima strankama. Sklicuje se na točko (b) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ki določa zakonitost obdelave osebnih podatkov zaradi izvajanja pogodbe, sklenjene s posameznikom. Upravni organ meni, da četudi bi se kot predhodno vprašanje presodilo, da bi bil takšen sporazum veljaven in bi se takšna pogodba izvajala, pa za takšno obdelavo osebnih podatkov prijaviteljev, to je javno objavo na spletni strani nadzorovanega organa, ne obstaja koneksnost namena obdelave osebnih podatkov in temeljnega cilja pogodbe. Iz vsebine Soglasja izhaja, da Občina T. soglaša z legalizacijo stanovanjske hiše investitorja B. B. in A. A. pogojno, in sicer po pogoju, da je investitor seznanjen z možnostjo izgradnje obvoznice Luče v bližini te stanovanjske hiše, da na to nima pripomb, da bo izvajalcu obvoznice prodal del zemljišča parcela 134/71 katastrska občina ..., v kolikor bo to potrebno za namen izgradnje obvoznice. Upravni organ izpostavlja, da nikakor ne more biti objava osebnih podatkov za drug namen, kot pa so bili prvotno zbrani, zakonita za namen izvajanja pogodbe. Osebni podatki, ki so bili zbrani v Soglasju, so bili dani za drug namen, kot pa je namen, zaradi katerega je bilo Soglasje objavljeno na spletni strani nadzorovanega upravljavca. Slednji je namreč tekom postopka pojasnil, da želi z objavo Soglasja javno dokazati, zlasti na območju lokalne skupnosti Občine T., da sta prijavitelja soglašala z bodočo gradnjo obvoznice v Občini T. Prijavitelja pa sta osebne podatke, ki so navedeni v Soglasju, posredovala z namenom pridobitve soglasja k legalizaciji stanovanjske hiše.

10Nadalje upravni organ meni, da glede na to, da so osebni podatki, ki so navedeni v Soglasju (osebni imeni in podpis) varovani osebni podatki, tudi javni interes za razkritje teh podatkov ne prevlada nad interesom prijaviteljev za omejitev dostopa do zahtevane informacije, ker ne gre za porabo javnih sredstev ali neposredni dostop do okoljskih podatkov, do katerega bi imela javnost upravičen interes, zlasti upoštevajoč dejstvo, da gre za objavo dokumenta, do katerega bi obstajalo zanimanje omejenega kroga javnosti v lokalni skupnosti glede gradnje obvoznice v Lučah.

11Upravni organ poudarja, da je nadzorovani upravljavec ravnal v nasprotju z načelom omejitve namena (točko (b) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe), saj je osebne podatke prijaviteljev javno objavil ter jih tako nadaljnje obdeloval brez zakonite pravne podlage in v nasprotju s prvotnim namenom obdelave.

12Iz vsebine predstavitve gradnje obvoznice v Občini T., zgolj v prispevku z dne 2. 7. 2022, ki je bil ponovno predvajan v prispevku z dne 9. 1. 2023, ni razvidno, da bi se prijaviteljica izpostavljala javnosti na način, da bi interes javnosti lahko prevladal nad varstvom osebnih podatkov obeh prijaviteljev, prav tako ne z vidika pogodbe kot morebitne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov prijaviteljev. Nadzorovani upravljavec ni storil zatrjevane kršitve obdelave osebnih podatkov s tem, ko je na spletni strani Občine T. objavil osebne podatke (ime in priimek) prijaviteljice, saj je to storil po tem, ko je ta podatke javnosti posredovala že sama v prispevku 9. 1. 2023 na RTV SLO 1 v oddaji Slovenska kronika. Vendar je na podlagi zgoraj navedenega nadzorovani upravljavec storil kršitev obdelave osebnih podatkov s tem, ko je objavil Soglasje, ki vsebuje tudi osebne podatke (ime in priimek ter lastnoročni podpis) obeh prijaviteljev, saj so ti podatki varovani osebni podatki, prav tako pa za objavo slednjih ne prevlada javni interes kot izjema za dostop do informacije javnega značaja oziroma podredno ne obstaja javni interes kot zakonita pravna podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov na spletu, ker navedeno ni nujno potrebno Občni T. za opravljanje njenih nalog v javnem interesu. Prav tako takšna obdelava osebnih podatkov ni bila potrebna za izvajanje pogodbe.

13Po mnenju upravnega organa nadzorovani upravljavec za zakonito obdelavo osebnih podatkov, ki so navedeni v Soglasju, nima pravne podlage, kot jo določa 6. člen Splošne uredbe. Pri tem pa nadzorovani upravljavec prav tako ni ravnal skladno s točko (b) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, saj je osebne podatke prijaviteljev, ki so bili zbrani za določene, izrecne namene in navedeni v Soglasju, nadalje obdeloval na način, da jih je javno objavil na spletni strani Občine T., kar pa ni bil namen obdelave, ki bi bil združljiv s prvotnim namenom obdelave.

14Na podlagi vsega navedenega je upravni organ zaključil, da je v trenutku vložitve prijave prijaviteljev in v času izdaje odločbe obstajala zatrjevana kršitev obdelave osebnih podatkov prijaviteljev. Nadzorovanemu upravljavcu je zato poleg ugotovitve kršitve na podlagi 2. točke prvega odstavka 34. člena ZVOP-2 ter točke (f) drugega odstavka 58. člena Splošne uredbe odredil, da mora s spletne strani Občine T. v določenem roku umakniti Soglasje.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

15Tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni sporno, da je tožeča stranka na svoji spletni strani objavila Soglasje, vendar pa tožeča stranka nasprotuje odločitvi tožene stranke, da je tožeča stranka z objavo navedenega soglasja kršila točko (b) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe in 6. člen Splošne uredbe. Navaja, da z objavo osebnih podatkov (ime in priimek prijaviteljice) tožeča stranka ni storila kršitve obdelave osebnih podatkov, saj je v objavo slednjih predhodno privolila A. A., ki se je javno izpostavila v prispevkih z dne 9. 1. 2023 in predhodno 2. 7. 2022, kar je v izpodbijani odločbi ugotovila tudi tožena stranka, za objavo obravnavanega Soglasja pa je podana pravna podlaga v določilih točk (b) in (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

16Tožeča stranka navaja, da obravnavano Soglasje ni upravni akt, temveč gre za obligacijsko razmerje - pogodbo med tožečo stranko, ki je podala soglasje k legalizaciji stanovanjske hiše investitorjev pod določenimi pogoji, investitorja kot druga pogodbena stranka pa sta izjavila, da sta seznanjena z možno izgradnjo obvoznice Luče v bližini njune stanovanjske hiše in da nanjo nimata pripomb, hkrati pa sta se zavezala, da bosta tožeči stranki oziroma izvajalcu obvoznice prodala del zemljišča s parcelo 134/71 katastrska občina ... po ceni uradne cenitve izvedenca, če bo zemljišče potrebno za nemoteno gradnjo obvoznice, nadalje sta se zavezala, da na zgrajeno obvoznico ne bosta zgradila priključka s svoje parcele. Nato tožeča stranka zatrjuje, da Soglasje dejansko predstavlja prodajno predpogodbo, sklenjeno med tožečo stranko in obema prijaviteljema, z obema bistvenima sestavinama, to je predmet pogodbe in določljiva kupnina (katere višina bo določena z uradno cenitvijo izvedenca), s katero so se pogodbene stranke dogovorile in s tem veljavno obvezale, da bodo sklenile prodajno pogodbo, če bodo za to izpolnjeni pogoji,

17Tožeča stranka nasprotuje ugotovitvi tožene stranke, da so osebni podatki, zbrani v Soglasju, bili dani za drug namen, kot pa je namen, zaradi katerega je bilo Soglasje objavljeno na spletni strani tožeče stranke. Osebni podatki v Soglasju so bili zbrani za potrebe podaje soglasja tožeče stranke za legalizacijo stanovanjske hiše investitorjev, da sta slednja podano soglasje lahko predložila upravnemu organu v postopku legalizacije stanovanjske hiše ter za potrebe sklenitve kasnejše prodajne pogodbe za nakup zemljišča, če bi se za to izpolnil pogoj. Objava Soglasja se nanaša na nakup zemljišča, dogovorjenega v Soglasju. Z objavo Soglasja je tožeča stranka želela razjasniti dejstva in okoliščine ter ustaviti širjenje neresničnih informacij v zvezi z razlastitvijo zemljišča, potrebnega za izgradnjo obvoznice, v povezavi s prispevkom o gradnji obvoznice, objavljenim 9. 1. 2023 na RTV SLO 1 v oddaji Slovenska kronika (in pred tem že 2. 7. 2022). Iz objavljenega Soglasja, ki predstavlja veljavno sklenjeno prodajno predpogodbo, je razvidno, da sta se B. B. in A. A. strinjala z morebitno izgradnjo obvoznice in se hkrati veljavno obvezala, da bosta zemljišče prodala tožeči stranki oziroma izvajalcu obvoznice, kar pa demantira izjavo A. A. v predhodno navedeni oddaji.

18Tožeča stranka se nadalje v zvezi z zakonitostjo obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru sklicuje tudi na določilo točke (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Trdi, da je naloga tožeče stranke kot lokalne samoupravne skupnosti med drugim tudi skrb za integriteto tožeče stranke kot institucije. Z objavo obravnavanega Soglasja je tožeča stranka želela objektivno predstaviti dejansko stanje v zvezi z izgradnjo obvoznice Luče in preprečiti širjenje neresnice v zvezi z razlastitvijo zemljišča A. A. in B. B. in s tem poskrbeti za integriteto institucije, kar vse pa je tudi v javnem interesu.

19Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi obrestmi.

20Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja na podani obrazložitvi v izpodbijani odločbi. Tožena stranka je odločala, ali osebni podatki, navedeni v Soglasju, predstavljajo informacijo javnega značaja in če ne, ali je za javno objavo teh podatkov (njihovo nadaljnjo obdelavo na spletni strani tožeče stranke) obstajala zakonita pravna podlaga.

21Tožena stranka ugotavlja, da ni sporno, da je tožeča stranka na svoji spletni strani objavila Soglasje, ki vsebuje tudi osebne podatke (ime in priimek ter lastnoročni podpis) obeh prijaviteljev, pri čemer se vsebina objave na spletni strani nanaša oziroma je bila podana kot odgovor Občine T. na prispevek o gradnji obvoznice, ki je bil objavljen 2. 7. 2022 na RTV SLO 1 v oddaji Slovenska kronika in povzet v prispevku z dne 9. 1. 2023.

22Ne glede na to, ali je Soglasje šteti za pogodbo, bi bila obdelava osebnih podatkov na podlagi točke (b) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če bi bila objektivno potrebna za izvajanje pogodbe, sklenjene s posameznikom, ali predpogodbenih ukrepov na zahtevo posameznika. Tudi če se Soglasje obravnava kot pogodba ali izvedba predpogodbenih ukrepov glede na vsebino ne zahteva nikakršnega izvajanja.

23Tožena stranka poudari, da je v RTV prispevku z dne 2. 7. 2022, ki je ponovno predvajan v prispevku z dne 9. 1. 2023, prikazano tudi mnenje prijaviteljice A. A. (hkrati z drugimi občani Občine T.), iz katerega izhaja nasprotovanje gradnji obvoznice, ne pa tudi opredelitev prijaviteljev glede Soglasja. Slednjega torej prijavitelja sama nista razkrila javnosti. Namen obdelave njenih osebnih podatkov na način, da so javno objavljeni v predmetnem Soglasju na spletni strani tožeče stranke tako ne more biti drug, kot pa ga priznava tudi tožeča stranka sama, to je zanikanje izjav prijaviteljice A. A., pri čemer se B. B. glede njegovega mnenja o gradnji obvoznice javnosti sam ni nikdar izpostavil. Prijavitelja sta osebne podatke, ki so navedeni v Soglasju, posredovala z namenom pridobitve soglasja k legalizaciji stanovanjske hiše in ne za namen njune javne objave na svetovnem spletu kar 25 let kasneje zaradi namena tožeče stranke, ki želi s takšno javno objavo Soglasja ustaviti širjenje neresničnih informacij v zvezi z izgradnjo obvoznice. Ustavitev širjenja neresničnih informacij ne more predstavljati javnega interesa tožeče stranke kot občine, ki je kot samoupravna lokalna skupnost dolžna zasledovati javni interes, določen v zakonodaji, ki ureja pristojnost občin.

24Soglasje vsebuje tudi osebne podatke (ime in priimek ter lastnoročni podpis) obeh prijaviteljev, ti podatki pa so varovani osebni podatki in niso informacija javnega značaja, za objavo slednjih tudi ne prevlada javni interes kot izjema za dostop do informacije javnega značaja oziroma podredno ne obstaja javni interes kot zakonita pravna podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov na spletu, ker navedeno ni nujno potrebno Občini T. za opravljanje njenih nalog v javnem interesu, pri tem pa je tožena stranka presodila, da za takšno objavo tudi ne obstaja druga zakonita pravna podlaga, kot je na primer izvajanje pogodbe.

25Tožena stranka predlaga, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne in potrdi odločitev tožene stranke.

26Prizadeti stranki odgovora na tožbo nista vložili.

Odločanje brez glavne obravnave

27Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da lahko odloči le na podlagi listin, vse stranke pa so se strinjale, da se glavna obravnava ne opravi (5. alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka

28Tožba ni utemeljena.

29Med strankami upravnega spora ni sporno, da je tožeča stranka 1. 2. 2023 na svoji spletni strani objavila prispevek z naslovom Obvoznica v Lučah in protipoplavni ukrepi - nasprotna dejstva in dokazi, ki so mu bili priloženi določeni dokumenti, med drugim tudi Soglasje. Nadalje ni sporno, da navedeno Soglasje vsebuje varovane osebne podatke, to sta osebni imeni (ime in priimek) in podpisa prizadetih strank. Tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve tožene stranke, da pomeni objava Soglasja na spletni strani obdelavo osebnega podatka v smislu točke (2) 4. člena Splošne uredbe. Sporno med strankami je, ali je imela tožeča stranka zakonito pravno podlago za objavo v Soglasju vsebovanih varovanih osebnih podatkov.

30Sodišče ugotavlja, da tožena stranka pri obravnavanju vloge prijaviteljev pravilno izhaja iz določb Splošne uredbe, ZVOP-2 in ZDIJZ. Splošna uredba, ki se uporablja neposredno, postavlja enotna pravila za varstvo osebnih podatkov v Evropski uniji, nekatera vsebinska in postopkovna vprašanja pa lahko posebej uredijo države članice. Nacionalni predpis lahko glede na določbe Splošne uredbe uredi določena vsebinska področja, kot so uporaba zdravstvenih, biometrijskih in genetskih podatkov, nekatere postopkovne vidike (npr. postopek izrekanja sankcij in pravna sredstva) ter relacijo do drugih področij in pravic (npr. dostop do informacij javnega značaja, uporaba osebnih podatkov v raziskovalne, arhivske in statistične namene). Navedeno ureja ZVOP-2, ki se uporablja od 26. 1. 2023.

31Osrednje izhodišče za zagotavljanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov vseh zavezancev po Splošni uredbi sta 6. in 9. člen Splošne uredbe, ki ju ZVOP-2 v prvem odstavku 6. člena razširi tudi na vse preostale zavezance po ZVOP-2. Pri tem upravni organ ravna pravilno, ko ravnanje tožeče stranke kot samoupravne lokalne skupnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov prijaviteljev presoja tudi v razmerju do pravice dostopa do informacij javnega značaja. Razmerje med pravico do dostopa informacij javnega značaja in pravico do varstva osebnih podatkov ureja 74. člen ZVOP-2.¹ Določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,² javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (prvi odstavek 74. člena ZVOP-2). Kadar zakon določa javnost podatkov ali kadar gre za podatke, ki so informacija javnega značaja, jih upravljavec, ki z njimi razpolaga, lahko javno objavi (drugi odstavek 74. člena ZVOP-2). Prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 tako velja za zadeve, ki tečejo na zahtevo stranke, drugi odstavek 74. člena ZVOP-2 pa velja za primere, kot je obravnavani, ko upravljavci informacije objavijo sami, torej brez zahteve prosilca.

32Sodišče soglaša s toženo stranko (in to ni sporno), da tudi pri posredovanju javnosti ali javni objavi osebnih podatkov velja, da osebni podatki niso prosto dostopne informacije javnega značaja in pomenijo zakonsko izjemo. To izhaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.³ Prav tako je pravilno stališče tožene stranke, iz katerega izhaja, da varstvo osebnih podatkov ne sodi med tako imenovane absolutne izjeme, temveč med tiste, pri katerih je treba ugotavljati, ali jih je kljub temu, da predstavljajo izjemo pri dostopu do informacij javnega značaja, vendarle dopustno razkriti javnosti. Gre za t. i. "izjeme od izjem", določene v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ in se nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (z določenimi izjemami), kakor tudi podatke glede emisij, odpadkov, nevarnih snovi in druge podatke, za katere tako določa zakon s področja varstva okolja. Tožeča stranka s tožbo ne nasprotuje ugotovitvi tožene stranke, da v konkretni zadevi izjema iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki bi kljub prepovedi iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dovoljevala objavo osebnih podatkov, ni podana. Sodišče nadalje ugotavlja, da tožeča stranka ne izpodbija niti opravljenega testa prevladujočega interesa javnosti po ZDIJZ, ki ga uzakonja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ. Z uporabo testa interesa javnosti v primerih dostopa do informacij javnega značaja se tehta en javni interes nasproti drugemu; na eni strani je pravica do dostopa do informacij, na drugi strani pa interesi, ki jih ščitijo izjeme po ZDIJZ. Gre za vprašanje, ali bo javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nedostopnostjo informacije. Tožena stranka v konkretni zadevi oceni, da ni podan prevladujoč interes javnosti za razkritje osebnih podatkov prijaviteljev v Soglasju. Kot je sodišče že pojasnilo, tožba tega dela odločbe ne graja, zato pravilnost in zakonitost odločbe v tem delu (presoja interesa javnosti po ZDIJZ) ni predmet sodne presoje (prvi odstavek 20. člena ZUS-1, prvi odstavek 40. člena ZUS-1).

33Pač pa tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa v delu, v katerem upravni organ (po tem, ko ugotovi, da ni pravne podlage za objavo osebnih podatkov po določbah ZDIJZ) opravi presojo obstoja zakonskih podlag za objavo varovanih osebnih podatkov po Splošni uredbi. Po 6. členu Splošne uredbe je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od v tem členu taksativno določenih pogojev. Upravni organ zakonitost obdelave Soglasja, ki vsebuje osebne podatke in podpis prijaviteljev, presoja z vidika pravnih podlag iz točk (b) in (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

34Točka (b) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe določa, da je obdelava zakonita, če je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe. Tožeča stranka v tožbi navede dejstva o tem, da ima Soglasje naravo predpogodbe, česar v upravnem postopku ne zatrjuje. V tem delu gre za nedovoljene tožbene novote, saj tožeča stranka ne pojasni, čemu teh dejstev ni navajala že pred izdajo izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1), vendar pa neupoštevanje teh tožbenih navedb za tožečo stranko nima negativnih posledic glede na to, da upravni organ po navedenem določilu opravi presojo spričo trditev tožeče stranke v upravnem postopku, da je obravnavano Soglasje po vsebini pogodba med tožečo stranko in obema prijaviteljema. Sodišče pritrjuje razlogom tožene stranke, ki se nanašajo na presojo obravnavane zakonite podlage in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Bistvo odločitve je v tem, da tožeča stranka, ki zatrjuje, da je Soglasje kot pogodba objavljeno z namenom njenega izvajanja, ne navede nobenega razumnega razloga o tem, zaradi izvajanja katerih pogodbenih določil (zavez) je bilo potrebno, da se celotno Soglasje, vključno z osebnimi podatki pogodbenikov, objavi na spletu. V izjavah tožeče stranke so izostale navedbe o razlogih, ki bi zaradi izpolnjevanja pogodbenih določil zahtevali obdelavo osebnih podatkov pogodbenih strank na način, da se njuni osebni podatki javno objavijo, npr. zakaj je zaradi izpolnjevanja pogodbene zaveze prodaje/nakupa zemljišča bila potrebna objava osebnih podatkov iz Soglasja na spletu). Nasprotno - dane navedbe tožeče stranke potrjujejo ugotovitve tožene stranke, da so bili osebni podatki prijaviteljev v Soglasju predmet obdelave zaradi drugih namenov, in sicer zaradi zanikanja navedb, ki jih je predhodno podala prijaviteljica A. A. v okviru prispevka v oddaji A. na RTV SLO 1, objavljenega 2. 7. 2022 in ponovno 9. 1. 2023. Kot ugotavlja tožena stranka in to ni sporno, tožeča stranka sam članek, objavljen na spletni strani, ki mu priloži Soglasje, naslovi z naslovom Obvoznica v Lučah in protipoplavni ukrepi - nasprotna dejstva in dokazi, poleg tega tožeča stranka tako v izjavi v upravnem postopku kakor v tožbi navede, da je namen objave izključno razjasnitev dejstev in okoliščin ter ustavitev širjenja neresničnih informacij. Tožena stranka tožeči stranki pravilno pojasni, da ima v primeru nestrinjanja z izjavo prijaviteljice v javnem mediju možnost odziva po ZMed. 42. člen ZMed določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov odgovor na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji. Zagotavljanju javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti je tako namenjena pravica do odgovora. Objava Soglasja z varovanimi osebnimi podatki je torej odziv na izjave prijaviteljice A. A. v televizijskem prispevku o gradnji obvoznice v Lučah in ni bil potreben niti v zvezi z legalizacijo objekta prijaviteljev, zaradi katere je bilo Soglasje primarno dano, niti zaradi izvrševanja pogodbenih zavez strank, četudi bi pogoje soglasja bilo šteti kot pogodbeno voljo strank. Objava osebnih podatkov z namenom, da bi se javnost seznanila z drugačno izjavo volje pogodbene stranke glede gradnje obvoznice in prepustitve svojega zemljišča za potrebe gradnje obvoznice, kot jo je pogodbena stranka izjavila v kasnejši televizijski oddaji, ne ustreza zahtevi iz točke (b) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Sodišče po navedenem pritrjuje toženi stranki, da tožeča stranka ni izkazala obstoja pogoja iz točke (b) prvega odstavka 6. člena Splošne pogoje in tudi ne, da je pri obdelavi osebnih podatkov prijaviteljev sledila načelu iz točke (b) prvega odstavka 5. člena Splošne pogodbe. To načelo prepoveduje nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov na način, ki ni združljiv z namenom, zaradi katerega je bil zbran, to pa je bila legalizacija objekta prijaviteljev. Tožba v tem delu ni utemeljena.

35Kot izhaja iz zgornje obrazložitve, tožeča stranka v upravnem postopku zakonitost objave varovanih osebnih podatkov upravičuje s sklicevanjem na javni interes in navaja, da je pri tehtanju med varstvom osebnih podatkov prijaviteljev in javnim interesom ocenila, da prevlada javni interes za objavo dokumentov. Sodišče sodi, da te navedbe odkazujejo na uveljavljanje obstoja razloga iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ za objavo osebnih podatkov, katerih objava je sicer po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izključena (test prevladujočega javnega interesa),⁴ vendar pa tožena stranka v izpodbijani odločbi navedbe o javnem interesu presoja tudi z vidika zakonitosti obdelave po točki (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Po navedeni določbi je obdelava osebnega podatka dopustna, če je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Tožena stranka ugotavlja, da obdelava osebnih podatkov prijaviteljev na spletu Občini T. ni nujno potrebna za opravljanje njenih nalog v javnem interesu. Tožena stranka po mnenju sodišča opravi presojo po citirani pravni podlagi mimo zatrjevanih razlogov tožeče stranke za obdelavo podatkov, saj ta v upravnem postopku obdelave osebnih podatkov ni povezovala s svojimi pristojnostmi in nalogami. Da tožeča stranka zakonitosti obdelave osebnih podatkov prijaviteljev ni utemeljevala na obravnavani pravni podlagi, ni ovira za izpodbijanje pravilnosti in zakonitosti odločbe upravnega organa v tem delu. Pri obravnavanju tožbenih razlogov pa je sodišče omejeno s procesnim izhodiščem obravnavanja dejanskega stanja, ki v upravnem sporu omogoča le omejeno navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov. Upravni postopek je oprt na ureditev, v skladu s katero lahko upravni organ odloča le tako, da upošteva tista dejstva, ki obstajajo in so mu znana ob obravnavanju zadeve najkasneje ob izdaji odločbe ter zato zavezuje stranke, da pri ugotavljanju dejanskega stanja aktivno sodelujejo. Sankcije za opustitev teh določb v upravnem sporu določa tretji odstavek 20. člena ZUS-1, po katerem stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Nadalje 52. člen ZUS-1 določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

36Sodišče sodi, da tožeča stranka z navedbami, da je bila obdelava osebnih podatkov v konkretnem primeru potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, pri čemer kot nalogo lokalne samoupravne skupnosti, njenih funkcionarjev in vseh zaposlenih navaja skrb za integriteto tožeče stranke kot institucije, uveljavlja nova dejstva. Tožeča stranka šele v fazi sodnega varstva poda dejstva, za katera trdi, da ustrezajo abstraktnemu pojmu iz pravne norme točke (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Tožeča stranka pri tem ne izkaže upravičenih razlogov, zaradi katerih teh dejstev ni navedla že pred izdajo izpodbijane odločbe, zato gre za nedovoljene tožbene novote, zaradi česar sodišče njihove utemeljenosti ne presoja.

37K pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov po točki (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe sodišče dodaja, da je pravica do varstva osebnih podatkov kot del širše človekove pravice do zasebnosti varovana v 38. členu Ustave Republike Slovenje (v nadaljevanju Ustava). Ustava v drugem odstavku 38. člena določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Na to določbo opozarja tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) v odločbi U-I-180/21-34 z dne 14. 4. 2022, v kateri podaja usmeritve za ureditev obdelav podatkov na podlagi točk (c) in (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Tako Ustavno sodišče v navedeni odločbi ugotavlja, da iz Splošne uredbe ne izhaja, da bi lahko država članica, če nalaga upravljavcem obdelavo osebnih podatkov za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti (točka (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe) ali če z zakonom naloži upravljavcem obdelavo osebnih podatkov (točka (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), takšne posege upravičila zgolj na podlagi določb Splošne uredbe o varstvu podatkov. Smisel Splošne uredbe o varstvu podatkov, kot splošnega in temeljnega predpisa za varstvo osebnih podatkov v Evropski uniji, je varstvo posameznika pred nedopustnim zbiranjem, hrambo, uporabo in razširjanjem podrobnosti njegovega osebnega življenja, ne pa blanketno dovolilo državi, da obdeluje osebne podatke. Ustavno sodišče zavzame stališče, da navedene določbe Splošne uredbe same po sebi ne morejo pomeniti pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, temveč šele terjajo vzpostavitev ustrezne pravne podlage, ki bo hkrati skladna z zahtevami Splošne uredbe o varstvu podatkov. To izhaja, glede obdelave osebnih podatkov za namene, določene v točkah (c) in (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, izrecno že iz tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ki predvideva podlago za obdelavo osebnih podatkov v pravu Unije ali v pravu države članice, ki velja za upravljavca. Ustavno sodišče se nadalje sklicuje na prvi stavek 45. uvodne izjave Splošne uredbe, ki določa, da kadar se obdelava izvaja v skladu s pravno obveznostjo, ki velja za upravljavca, ali kadar je obdelava potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, bi morala imeti obdelava podlago v pravu Unije ali pravu države članice. Ustavno sodišče zaključi, da je upoštevaje drugi odstavek 38. člena Ustave in ustaljeno ustavnosodno presojo, takšna pravna podlaga v Republiki Sloveniji lahko le zakon, čemur Splošna uredba ne nasprotuje.

38Nacionalna ureditev uporabe in izvajanja obdelav osebnih podatkov na podlagi točk prvega odstavka, drugega odstavka in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe je vsebovana v drugem odstavku 6. člena ZVOP-2. Določa, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju⁵ in v zasebnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk (c) in (e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave.

39Delovna področja, na katerih imajo občine v skladu s svojo splošno pristojnostjo naloge, so primeroma opredeljena v Zakonu o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS, 20., 21., 22. člen).⁶ Konkretno je večina občinskih nalog določena v zakonih oziroma specialnih predpisih, ki urejajo posamezna področja javne uprave (prostorsko načrtovanje, graditev objektov, lokalne javne službe, varstvo okolja, osnovno šolstvo, varstvo otrok in druge). Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi tožeča stranka pravočasno ni opredelila nobene konkretne naloge iz svoje pristojnosti (delovnega področja kot zakonske obveznosti) kot organa lokalne samouprave, ki jo izvaja v javnem interesu, oziroma pri izvajanju oblasti, ki ji je dodeljena, na kateri bi utemeljevala potrebo po obdelavi (objavi) osebnih podatkov prijaviteljev, vsebovanih v Soglasju. Ravno nasprotno. Iz izpodbijane odločbe izhaja izjava tožeče stranke, ki obdelavo osebnih podatkov povezuje z izjavo A. A. o gradnji obvoznice in z njo povezane razlastitve lastnikov zemljišč, ki je bila objavljena v oddaji Slovenska kronika, da je investitor izgradnje obvoznice država in tudi postopek razlastitve vodi država. V konkretni zadevi tožeča stranki ni zmogla trditev, ki bi omogočale presojo, da gre za izvajanje katere od njenih nalog v javnem interesu ali izvajanje oblasti, kar je upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZVOP-2 temeljni pogoj za ugotavljanje, ali je bila obdelava osebnih podatkov v okviru teh pristojnosti zakonita in poštena. Po navedenem je tožena stranka pravilno presodila, da pogoj iz točke (e) prvega odstavka Splošne uredbe ni podan.

40Tožeča stranka meni, da je prijaviteljica A. A. z objavo svojega imena in priimka v oddaji A, privolila v obdelavo osebnih podatkov. Tožena stranka tožeči stranki pravilo pojasni, da se njena privolitev lahko nanaša le na obdelavo podatkov v zvezi z njenim mnenjem, prikazanim v televizijskem prispevku, ne pa tudi na obdelavo podatkov v Soglasju, ki ga prijaviteljica ni razkrila javnosti. Stališče tožeče stranke je tako zmotno, nikakor pa ne more veljati v razmerju do B. B. B. B. se v televizijskem prispevku ni javno izpostavil, pa je tožeča stranka njegove osebne podatke kljub temu objavila na svoji spletni strani.

41Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

42Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov upravnega spora, zato je sodišče v skladu s citiranim določim odločilo, da jih trpi sama.

¹ Ta določba sledi določbi 86. člena Splošne uredbe, ki ureja obdelavo in dostop do uradnih dokumentov in ki navaja, da lahko javni organ oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.
² Tak zavezanec je tudi organ lokalne skupnosti (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ).
³ Citirano določilo uzakonja zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
⁴ 32. točka obrazložitve te sodbe.
⁵ V javni sektor sodijo tudi samoupravne lokalne skupnosti (3. točka drugega odstavka 5. člena ZVOP-2).
⁶ ZLS v 21.a členu določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.