UPRS Sklep IV U 41/2024-11

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

1Tožnik je naslovnemu sodišču 4. 4. 2024 posredoval tožbo zoper uvodoma navedeni upravni akt.

2Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženki, ki je sodišču posredovala upravni spis.

3Sodišče je po prejemu upravnega spisa ugotovilo, da je tožba vložena prepozno.

4Sodišče je tožnika pred izdajo tega sklepa s pozivom z dne 1. 7. 2024 seznanilo s svojimi ugotovitvami, ki se nanašajo na presojo pravočasnosti tožbe in mu dalo možnost, da se glede ugotovljenih dejstev sodišča izjavi.

5Tožnik je sodišču posredoval odgovor z dne 28. 7. 2024, v katerem je navedel, da glede datumov nima pripomb in verjame, da so navedbe v dopisu sodišča točne. Ugovarja pa stališču, da fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo in praznik. To opozorilo v sporočilu o prejetem pismu ni navedeno in tudi ni mogel dvigniti pisma 14. oz. 15. dan, ker pošta ni delovala. Zato pričakuje, da bo sodišče obravnavalo njegovo tožbo. Pri tem se sklicuje na 7. člen, 101. člen in 24. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Izpostavi tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča, sprejeto na občni seji 14. 1. 2015, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP in četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določbi drugega odstavka 101. člena ZUP in četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upoštevata.

6Tožnik v nasprotnem primeru pričakuje, da ga sodišče pouči o možnih nadaljnjih postopkih sodnega varstva pravic, ki jih uveljavlja v tožbi; da mu sodišče vrne plačano sodno takso, saj zgolj ugotovitveni sklep o zamujeni tožbi ne opravičuje takšnega stroška in da sodišče izda sklep o ničnosti izpodbijane odločbe Upravne enote Velenje, saj je znano, da za navedeni objekt še ni veljavnega gradbenega dovoljenja, v izreku pa je določeno, da je rok za pričetek gradnje objekta, zaradi katerega se razlaščajo nepremičnine, 30. 6. 2024. To pomeni, da se vsi dosedanji postopki zaradi zamujenega roka pričetka gradnje razveljavijo in se zadeva vrne v ponovno stanje.

K I. točki izreka:

7Tožba je prepozna.

8Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

9Na podlagi prvega odstavka 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 87. člena ZUP).

10Sodišče je ugotovilo, da iz dokazila o vročitvi, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, tj. obvestilo o vročitvi, izhaja, da je bila tožniku drugostopenjska odločba, s katero je bil upravni postopek končan, vročena 1. 3. 2024 na podlagi fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP. Iz navedenega obvestila o vročitvi izhaja, da vročevalec 15. 2. 2024 naslovniku, tj. tožniku, pisma ni mogel vročiti in mu je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno sporočilo, kje se pismo nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Ker pismo v danem roku ni bilo dvignjeno v postavljenem roku, je bilo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku.

11Tem ugotovitvam sodišča tožnik ne nasprotuje, nasprotuje pa pravilnosti vročitve iz razlogov, ker v sporočilu o prejetem pismu ni bilo navedeno, da nastopi fikcija vročitve tudi na soboto, nedeljo in praznik ter ker pisma 14. oz. 15. dan ni mogel dvigniti na pošti, ker pošta takrat ni delovala. Sodišče pojasnjuje, da mora biti za veljavnost tovrstne (fikcije) vročitve po ZUP v sporočilu stranki navedeno, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh ter opozorilo, da sicer velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Drugih opozoril zakon ne zahteva. V konkretni zadevi je sporočilo o prejetem pismu te zahtevane informacije vsebovalo. Tožnik je bil torej opozorjen na pravno posledico v primeru neprevzema poštne pošiljke v določenem 15-dnevnem roku, to je da bo z dnem preteka tega roka vročitev veljala za opravljeno.

12V konkretni zadevi je bilo tožniku sporočilo o prejetem pismu puščeno v hišnem predalčniku 15. 2. 2024. Čeprav tožnik trdi, da pošta 14. in 15. dan po puščenem sporočilu ni delovala in zato tožnik ta dneva pošiljke ni mogel dvigniti, je sodišče ugotovilo, da je bil 14. dan v četrtek, 29. 2. 2024, 15. dan pa v petek, 1. 3. 2024, ko poštne poslovalnice običajno poslujejo (kvečjemu pošte ni mogel dvigniti v tem času v soboto in v nedeljo, ko je poštna poslovalnica zaprta), a to za presojo pravilnosti fikcije vročitve ni relevantno. Naslovnik lahko prevzame pošiljko na pošti, za kar ima na razpolago 15 dni. Če v tem času tega ne stori, pa velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka, torej s potekom zadnjega, to je petnajstega dne. Fikcija vročitve namreč pomeni le domnevno vročitev in ne upošteva dejstva, kdaj se je storilec s sklepom dejansko seznanil. V konkretni zadevi se zato šteje, da je bilo pismo tožniku vročeno 1. 3. 2024.

13To pomeni, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu začel teči 2. 3. 2024 in se je iztekel v torek, 2. 4. 2024.

14Iz podatkov tožbe izhaja, da je tožnik tožbo vložil 4. 4. 2024, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno pošiljko, ki jo je oddal na pošti 3327 Šmartno ob Paki (sprejemna številka na ovojnici RA ... SI). Tem ugotovitvam tožnik ne nasprotuje.

15Glede na navedeno je tožba vložena po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, torej je tožba prepozna. Sodišče je tožbo je s sklepom kot prepozno zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

16Sodišče ne more slediti tožnikovemu predlogu, naj sodišče ugotovi ničnost izpodbijane odločbe organa prve stopnje. Tudi za presojo ničnosti odločbe, to je odločanje po drugem odstavku 37. člena ZUS-1, mora tožba izpolnjevati procesne predpostavke za tožbo iz 36. člena ZUS-1, torej tudi pogoj, da je vložena pravočasno.

17Sodišče glede tožnikovih navedb v izjavi, da pričakuje od sodišča, da ga pouči o možnih drugih postopkih sodnega varstva njegovih pravic, še pojasnjuje, da Upravno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za pravno svetovanje v konkretnih zadevah.

K II. točki izreka:

18Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

19Čeprav je tožba zavržena kot prepozna in je sodišče vsebinsko ni obravnavalo, ni zakonske podlage, da bi sodišče tožniku vrnilo plačano sodno takso za postopek v upravnem sporu po tarifni številki 6111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 148,00 EUR. V skladu s 36. členom ZST-1 ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od predvidenih situacij. Tudi zavrženje tožbe je sodno dejanje, s katerim se odloči o tožbi.