UPRS Sodba I U 1980/2024-8

Tožba se zavrne.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za odpravo pomanjkljivosti po pozivu št. Bpp 2669/2024 z dne 12. 9. 2024.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka prošnjo zavrnila, ker je po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) brezplačno pravno pomoč mogoče dodeliti le v zvezi s sodnim varstvom. Tožnik pa v obravnavani zadevi ne prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sodni postopek, temveč v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, ki je upravni postopek.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo. Navaja, da jo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve ustavnih pravic, kršitve sodne prakse, goljufije, zlorabe oblasti ter mučenja, trpinčenja in izsiljevanja. Opisuje postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložil pred sodiščem v Murski Soboti. Dodaja, da je vložil prošnjo za oprostitev plačila predujma za izvedenca. Trdi, da je prejemnik socialne pomoči. Opozarja, da je s strani organa za BPP tožene stranke prejel tri pozive za odpravo pomanjkljivosti, za katere trdi, da so neizvedljivi. Meni, da je namen organa za BPP, da mu onemogoči vlaganje pravnih sredstev. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi oziroma razveljavi, tožniku pa omogoči zastopanje po odvetniku.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

K izreku

5Tožba ni utemeljena.

6Upravni spor je v skladu s 1. in 2. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) po svoji vsebini spor o zakonitosti upravnega akta (upravne odločbe), ki posega v tožnikove pravice, obveznosti in pravni položaj. Z vsebino upravne odločbe, ki se s tožbo izpodbija v upravnem sporu, je začrtana tudi meja presoje sodišča.

7Ker v tem upravnem sporu tožnik s tožbo izpodbija odločbo Bpp 3068/2024 z dne 24. 10. 2024, sodišče lahko presoja le odločitev, sprejeto z navedeno izpodbijano odločbo.

8S to odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za odpravo pomanjkljivosti po pozivu št. Bpp 2669/2024 z dne 12. 9. 2024.

9Sodišče zato v tem upravnem sporu presoja le, ali je toženka ravnala pravilno, ko je navedeno tožnikovo prošnjo zavrnila. Ne more pa biti predmet presoje v tem upravnem sporu vprašanje, ali je toženka ravnala pravilno, ko je tožnika v zadevi s št. BPP 2669/2024 sploh pozivala k odpravi pomanjkljivosti. Prav tako sodišče v tem upravnem sporu ne more presojati sodnih postopkov, ki jih tožnik opisuje v tožbi.

10Glede na vsebino izpodbijane odločitve je za odločitev v tem upravnem sporu pomembno, da tožnik prosi za dodelitev BPP, v zvezi z drugim postopkom za dodelitev BPP. Postopek za dodelitev BPP ni sodni postopek, temveč je upravni postopek. Po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa je BPP mogoče dodeliti le za sodne postopek, ne pa tudi za upravnem postopke.

11Po drugem odstavku 34. člena ZBPP namreč organ v postopku dodelitve BPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. To posledično pomeni, da je postopek dodelitve BPP upravni postopek. Upravni postopek pa ni sodni postopek.

12Da je BPP mogoče dodeliti le za sodne postopke, izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZBPP. Ta določa, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

13Navedeno potrjujejo tudi določbe 7. člena ZBPP. Ta določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek). Brezplačna pravna pomoč se dodeli tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali arbitraže ni urejena pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma, če posameznik po pravilih o brezplačni pravni pomoči do nje ni upravičen (drugi odstavek).

14Ker glede na citirane določbe ZBPP za dodelitev BPP v nesodnem postopku ni podlage v zakonu, je toženka ravnala pravilno, ko je tožnikovo prošnjo zavrnila.

15Na odločitev o tožbi ne vplivajo očitki o kršitvi ustavnih pravic, niti trditev, da je tožnik prejemnik socialne pomoči. Glede na pojasnjeno pravno in dejansko situacijo v zadevi namreč toženka ni mogla odločiti drugače, kot je odločila. Pravna ureditev ZBPP, po kateri je BPP mogoče dodeliti le za sodni postopek, pa tudi ni v nasprotju z Ustavo. Določbe 23. člena (pravica do sodnega varstva) in 25. člena (pravica do pritožbe) Ustave se nanašajo na sodno varstvo, v katerega z navedeno ureditvijo, ki izključuje nesodne postopke, ni poseženo.

16Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

17Sodišče je v zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je ravnalo, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, to je da tožnik prosi za dodelitev BPP v zvezi s pozivom za odpravo pomanjkljivosti v drugem postopku za dodelitev BPP, med tožnikom in toženko ni sporno.