VSM Sodba I Cp 888/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) od tožene stranke (v nadaljevanju toženka) zahtevala plačilo zneska 5.568,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2018 dalje ter plačilo njegovih pravdnih stroškov (točka I. izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki v roku 15 dni od vročitve te sodbe plačati pravdne stroške v višini 12,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (točka II. izreka).

2Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik z očitkom bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Najprej povzema dejstva, na katerih temelji izpodbijana sodba ter izraža svoje nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča. Obrazložitev sodbe glede obstoja padca zaradi neprilagojenega načina vožnje, tožniku ne daje jasnega odgovora. Če sodišče padec izključuje, je stališče v nasprotju s spisovno dokumentacijo tožnika. Izvedenec, z delom katerega tožnik ni zadovoljen in je tudi zato zahteval dopolnitev mnenja, je v varianti potrditve padca predstavil tiste posledice, ki bi ob dinamiki padca lahko nastale. Tožbeni zahtevek je po tem kriteriju vsaj delno utemeljen. Vsebine, ki jih sodišče pri odločitvi ni upoštevalo, pokažejo prisotnost zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Kot bistvene kršitve določb postopka uveljavlja kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje očita kršitev 14. točke, ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, ker so razlogi nejasni in med seboj v nasprotju glede dejstev po spisovni dokumentaciji. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je prisotna tudi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče z nezakonitim postopanjem tožniku onemogočilo možnost obravnavanja, ko je zavrnilo njegov dokazni predlog zaslišanja detektiva tožene stranke, ki je pri njej povzročil dilemo o izmišljenosti dogodka. Nadalje je sodišče to kršitev storilo, ker ni dodatno zaslišalo policistov, ker določene dileme ob njihovem zaslišanju še niso bile znane. Čudaška je teza sodišča, da policija ni dolžna zbirati podatkov za odškodninske zahtevke oseb, udeleženih v prometnih nesrečah. Teh trditev tožnik ni postavil, je pa izrazil prepričanje, da je dolžnost policijskih uslužbencev, da ob ogledu nezgode natančno opravijo ogled ter dokumentirajo najdeno in videno. Naloga policistov je bila natančno povzemanje vsega relevantnega najdenega in ugotovljenega na lokaciji. Tožnik je bil v dogodku poškodovan in njegova pozornost na karkoli o delu policije pač ni imela vsebinske vrednosti. Dejstvo, ki ostaja, pa je, da so štirje policisti, ki so bili na kraju, izrazili prepričanje, da je do padca motorja prišlo. Tudi izvedenec, angažiran v postopku tožnikovega padca, ne izključuje padca z motorjem, nasprotno dopušča vožnjo v okoliščinah, ki vozniku niso omogočale nadzora in so povzročile padec. Tožnik je tudi predlagal zaslišanje strokovnjaka, ki je v mehaničnem servisu opravil pregled motorja, a je bil s tem zavrnjen, s čimer je tudi prisotna kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje v okviru uradnega pritožbenega preizkusa ter preizkusa pritožbenih navedb, kršitev ni ugotovilo. Očitek pritožbe glede kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP¹ izhaja iz tožnikovega presojanja odločilnih dejstev, ki ni enako argumentaciji sodišča prve stopnje. Nestrinjanje z razlogi sodišča prve stopnje ne predstavlja te očitane bistvene kršitve določb ZPP.

5Kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, kadar razlogi v obrazložitvi ne omogočajo niti formalnega preizkusa razumljivosti sodbe. Skupna značilnost primerov, ki jih opredeljuje 14. točka je, da sodbe zaradi tam naštetih napak, objektivno ni mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ima izpodbijana sodba vse potrebne razloge, ki v celoti omogočajo njen preizkus, v njej ni pomanjkljivosti, ki bi sodile v katerega izmed zakonskih dejanskih stanov 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato so pritožbeni očitki te kršitve neutemeljeni.

6Nadalje pritožba uveljavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z navedbo, da je sodišče z nezakonitim postopanjem tožniku onemogočilo možnost obravnavanja, ko je zavrnilo njegov dokazni predlog po zaslišanju detektiva toženke, kot tudi zaradi zavrnitve dokaznega predloga po dodatnem zaslišanju policistov ter z zavrnitvijo zaslišanja mehanika. Sodišče druge stopnje pritožbene očitke zavrača, ker sodišče ni kršilo tožnikove pravice do izjave. Sodišče ni dolžno slediti vsem dokaznim predlogom, saj lahko po drugem odstavku 287. člena ZPP zavrne predlagane dokaze, če oceni, da so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno, ali da gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev pravno relevantnega dejstva ali če dokazni predlog ni ustrezno konkretiziran.² Sodišče prve stopnje je v točkah 5, 6 in 7 ter 8 navedlo utemeljene razloge (sodišče druge stopnje jih zaradi nepotrebnega ponavljanja v celoti povzema), na podlagi katerih je izvedbo nadaljnjih dokazov utemeljeno zavrnilo. Tožnik v pritožbi ne podaja trditev, na katere v zvezi z zavrnitvijo dokazov ne bi odgovorilo že sodišče prve stopnje.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik svoj odškodninski zahtevek proti toženki uveljavlja z naslova zavarovalne pogodbe in je kot materialnopravno podlago za odločanje v tej zadevi pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 922. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl., v nadaljevanju OZ). V skladu z navedenim členom mora biti zavarovalni primer nepričakovan dogodek, neodvisen od volje strank. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretni zadevi potrebno izhajati tudi iz določbe 944. člena OZ, ki določbo prvega odstavka 922. člena OZ dopolnjuje oziroma konkretizira in izrecno določa, da v primeru povzročitve zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro s strani zavarovalca, zavarovanca ali upravičenca, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve.

8Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bil tožnik s svojim motornim kolesom, za katerega je imel pri toženki sklenjeno kasko avtomobilsko zavarovanje dne 18. 9. 2018 ob 16.50 uri udeležen v prometni nesreči, v kateri je nastala škoda na njegovem motornem kolesu³, a je hkrati ugotovilo, da se nesreča, ki je podlaga tožnikovemu zahtevku, ni zgodila na način kot je navajal tožnik, ter da v nezgodi niso mogle nastati takšne poškodbe na motorju, kot to trdi tožnik. Zaključilo je, da so dokazi prepričljivo potrdili, da je potek nesreče fingiran, kot je zatrjevala toženka.

9Prvostopno sodišče je pravilno upoštevalo, da je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožniku, glede ugovora nenastale pravice (izguba kritih pravic) pa na toženki. V danem primeru to pomeni, da je na tožniku, da dokaže nastanek zavarovalnega primera, na toženki pa je dokazno breme prirejene (fingirane) prometne nesreče. Po presoji pritožbenega sodišča ima pritožba prav, da je tožeča stranka trditveno in dokazno izkazala nastanek škodnega dogodka in tako zadostila dokaznemu bremenu glede nastanka zavarovalnega primera. Tožeča stranka je namreč že na podlagi lastne izpovedbe, policijskega zapisnika in zaslišanja policistov dokazala, da je bil tožnik 18. 9. 2018 z motornim vozilom, katerega je imel kasko zavarovanega pri tožeči stranki, udeležen v prometni nesreči in je pri tem na motorju utrpel določeno premoženjsko škodo.

10Ne glede na ta, pritožbeno nesporna dejstva, pa je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo zavarovalnine, utemeljeno zavrnilo, ker je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da do škodnega dogodka ni prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik, ter za odločitev navedlo v točkah od 15 do 24 razumne in jasne razloge. Takšen dokazni zaključek je sodišče naredilo na podlagi natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov; listinskih dokazov, izpovedb tožnika in prič, pri čemer je dalo ustrezno dokazno težo tudi zaključkom izvedenskega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke. Njegova naloga je bila, da pojasni način poteka škodnega dogodka, ter da odgovori na vprašanje, ali je do nesreče lahko prišlo na, s strani tožnika zatrjevan način. Sodišče se je argumentirano opredelilo do zaključkov izvedenskega mnenja z dne 30. 6. 2023 (točka 19 obrazložitve) ter tudi do odgovorov, ki jih je izvedenec podal v ustni dopolnitvi (točka 20 obrazložitve). Izvedensko mnenje je sodišče dokazno ocenilo kot strokovno in popolno, brez pomanjkljivosti in nasprotij in mu je zato utemeljeno sledilo.

11Vse okoliščine, na podlagi katerih je zaključilo, da do nesreče ni prišlo na način, kot to trdi tožnik, je v točki 23 obrazložilo z življenjsko logičnimi razlogi, ki jih sodišče druge stopnje zaradi nepotrebnega ponavljanja, povzema. Pravilno je vrednotilo tudi tožnikovo izpovedbo, s katero je vztrajal, da so v obravnavani nesreči nastale vse poškodbe motorja, ki jih uveljavlja v tem postopku. Ker je izpovedba tožnika v tem delu v nasprotju s strokovnimi ugotovitvami izvedenca, je sodišče utemeljeno podvomilo v verodostojnost njegove izpovedbe. Izvedenec je tudi v ustni dopolnitvi mnenja še posebej poudaril, da nastanka nesreče, kot ga zatrjuje tožnik, ne more potrditi prav zaradi vseh poškodb, za katere tožnik trdi, da so nastale v tej nesreči. Strokovno je pojasnil, da njegovo mnenje, "da gre za fingirano nesrečo, temelji na tem, da so sledi, kot so vidne na brežini, lahko nastale le zaradi osnega gibanja in ne zaradi bočnega drsenja oziroma prevračanja motorja, kajti, če bi prišlo do prevrnitve motorja in posledično bočnega drsenja, bi bila vidna večja širina sledi, rastje bi bilo poškodovano, česar pa fotografije ne potrjujejo, iz fotografij je vidna samo ena sled, ki je preozka za širino motorja, če bi ta bočno drsel".

12Sodišče prve stopnje je ugotovljeno dejansko stanje v nadaljevanju pravilno materialno pravno presojalo in sicer, da je izključena odgovornost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine po določbi 944. člena OZ. Enako določajo Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska (AK 01/17⁴), ki v členu 8, točka 5. določajo izključitev kritnih pravic v primeru, da je voznik škodo povzročil namenoma. Prvostopno sodišče je zato pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke na izplačilo zavarovalnine iz naslova zavarovalniške police za kasko zavarovanje vozila.

13Ni mogoče pritrditi tožnikovi razlagi, da, "ker so izvedeni dokazi vendarle potrdili njegov padec zaradi neprilagojenega načina vožnje ter, da je v tej nezgodi nastal vsaj del poškodb na motorju, zaradi česar je njegov zahtevek vsaj delno utemeljen." Takšno stališče ne ustreza razlagi določbe 944. člena OZ. V konkretnem primeru pravni red s to določbo sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta naša na vzrok škode ali na višino škode, na kar sodišče pravilno opozarja. Zato ni mogoče pritrditi tožnikovi argumentaciji, da je njegov zahtevek vsaj delno utemeljen, ker so dokazi potrdili, da je vsaj del poškodb nastal v tej prometni nesreči⁵.

14V posledici vsega navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (določba 353. člena ZPP).

15Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (določba 154. člena ZPP in prvega odstavka 165. člena ZPP).

¹ Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih v obrazložitvi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov, o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.
² Nina Betetto: ZPP s komentarjem, 2. Knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2006, stran 611.
³ Ta dejstva pritožbeno niso sporna, a ne zadoščajo za argumentacijo, ki jo v pritožbi zagovarja tožnik, da je zato njegov zahtevek vsaj delno utemeljen.
⁴ Priloga B1.
⁵ Kot je sodišče v točki 26 argumentirano zavrnilo tožnikovo vztrajanje pri delnem uspehu, je obseg poškodb, ki so nastale v škodnem dogodku, neločljivo povezan z ugotavljanjem poteka samega škodnega dogodka.