UPRS Sodba I U 1483/2024-7

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

O izpodbijani odločbi

1Toženka je z izpodbijano določbo na podlagi 2., 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila dne 9. 7. 2024 vloženo tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu št. II N 187/2024 (v nadaljevanju Prošnja).

2Iz obrazložitve izhaja, da je toženka na podlagi 13. in 14. člena ZBPP ter 10. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ugotovila, da je tožnica v zadnjih treh mesecih prejela plačo v povprečni višini 1.175,81 EUR in otroški dodatek v višini 128,51 EUR. Toženka je ugotovila, da tožnica ne preživlja svojih dveh šoloobveznih otrok, ki tudi ne živita pri njej (kot izhaja iz tožničinega odgovora z dne 9. 8. 2024), zato otrok pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka ni upoštevala. Toženka je ugotovila, da tožnica s povprečnim mesečnim prihodkom 1.304,32 EUR, presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka v znesku 969,76 EUR, torej presega finančni mejnik za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je zato toženka Prošnjo zavrnila.

Tožničine navedbe

3Tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, in zadevo vrne v ponovno in nadalje odločanje Okrožnemu sodišču v ... Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4Navaja, da je Prošnjo vložila za zastopanje v nepravdnem postopku, v katerem predlaga, da se mladoletna otroka zaupata v vzgojo in varstvo njej, da se določijo stiki z očetom in uredi preživljanje otrok. Meni, da je toženka nepravilno uporabila 2. točko prvega odstavka 10. člena ZUPJS, saj je po tej določbi za upoštevanje družinskega člana pomembna le zakonska dolžnost preživljanja in ne trenutna oblika družinske skupnosti. Tožnica je pojasnila, da otroka trenutno ne živita pri njej, ker ji oče otrok stike onemogoča. To pa ne pomeni, da tožnica otrok ne preživlja in da do njiju nima dolžnosti preživljanja, saj je nenazadnje dolžna tudi za nazaj zagotoviti ustrezna preživninska sredstva. Enako tudi za naprej. Otroka sta trenutno pri očetu zaradi njegove samovolje in ne zato, ker tožnica do njiju ne bi imela nobene obveznosti, vključno z obveznostjo preživljanja. Poudarja, da je prosila za brezplačno pravno pomoč za postopek, v katerem si prizadeva za stike z otrokoma in za ureditev preživljanja. Nima finančnih sredstev, da bi si v tem postopku zagotovila pravno pomoč, izpodbijana odločba pa je tako v nasprotju z ustavnim varovanjem družine, varstvom otrok in njeno pravico do stikov z otroki.

Navedbe toženke

5Toženka vztraja pri izpodbijani odločbi in poudarja, da otroka nista prijavljena na istem naslovu kot tožnica. Izpostavlja, da iz predloženih bančnih izpiskov ne izhaja, da bi tožnica za otroka prejemala preživnino niti da bi preživnino plačevala sama. Toženka je ugotovila, da tožnica otrok ne preživlja, čeprav je to nesporno njena zakonska dolžnost. Tožničine trditve, da si prizadeva za stike in preživljanje, za presojo Prošnje po mnenju toženke niso relevantne, saj se pri presoji pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči upošteva stanje v času vložitve vloge. Glede pravilne uporabe 10. člena ZUPJS je toženka opozorila, da so v skladu s prvo točko 11. člena ZUPJS iz kroga oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, izvzeti otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Tudi iz sodbe Upravnega sodišča I U 327/2022-6 z dne 10. 5. 2022 izhaja, da ob teku nepravdnega postopka zaradi zaupanja mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov, ugotovitev, ali tožnica živi sama ali pri njej živita tudi mladoletna otroka, vpliva na odločitev, ali se tožnica šteje za samsko osebo ali pa je treba upoštevati tudi njuna mladoletna otroka.

K I. točki izreka

6Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, pomembno za odločitev, da otroka ne prebivata pri tožnici in ji v času vložitve Prošnje nista zaupana v vzgojo in varstvo, med strankama ni sporno.

Tožba ni utemeljena.

7Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.¹ ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.² Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.³ Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.⁴

8Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo z ZUPJS določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke (9. člen ZUPJS). Poleg vlagatelja se pri ugotavljanju materialnega položaja (za ta spor relevantno) upoštevajo tudi otroci in pastorki, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati po zakonu (2. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS).

9Ni sporno, da ima tožnica dva otroka, ki ju je po zakonu dolžna preživljati. Tožnica v bistvenem izpodbija odločitev toženke, da upoštevajoč 10. člena ZUPJS, toženka pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja ni upoštevala obeh otrok, ampak je tožnico štela za samsko osebo. Tožbeni očitek ni utemeljen.

10ZUPJS namreč v prvi točki 11. člena določa izjemo, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi otroci in pastorki, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati po zakonu (kot določa 2. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS) in sicer določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Glede na nesporno dejstvo, da otroka v času vložitve Prošnje ne živita pri tožnici, je odločitev toženke, da pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice za presojo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne upošteva otrok, na podlagi prve točke 11. člena ZUPJS, pravilna in zakonita. Za presojo prve točke 11. člena ZUPJS je namreč bistveno, kje otroka dejansko prebivata.⁵ Zato za ta upravni spor ni utemeljeno zatrjevanje tožnice, da dolžnost preživljanja obstaja za nazaj in za naprej. Nekonkretiziran pa je tožbeni očitek, da naj bi bila odločitev toženke v nasprotju z ustavno pravico do varstva družine.

11Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena⁶, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka

12Sodišče je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

¹ Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.
² Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.
³ Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88
⁴ Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.
⁵ Tako tudi sodba Upravnega sodišča I U 327/2022 z dne 10. 5. 2022, tč. 9, na katero se tožena stranka v odgovoru na tožbo prav tako sklicuje.
⁶ Ta določa, da lahko sodišče s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrne, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu; te razloge navede sodišče v sodbi.