UPRS Sodba IV U 142/2023-6

Tožba se zavrne.

Glede poteka upravnega postopka

1Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s postopkom pred Okrajnim sodiščem v Velenju I Kr 61123/2023. V obrazložitvi citira 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), navaja, da je tožnik samska oseba in po vpogledu v evidenco FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb ugotavlja, da znaša povprečni tožnikov mesečni dohodek iz naslova pokojnin v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje 1.278,16 EUR. Tako zaključuje, da njegov povprečni mesečni dohodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 930,68 EUR. To pomeni, da presega limit za odobritev BPP, zato se organ ni spuščal v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

2Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo zaradi C. C., ki je neupravičeno kar 15.000,00 EUR, pomaga mu sodišče in inšpektor, omenja pa tudi osebe D. in E., F., G. ter H. Sodišče prosi, naj obravnava njegovo prošnjo.

3Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

Odločanje brez glavne obravnave

4Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev v zadevi, med strankama ni sporno (glej točko 9 obrazložitve te sodbe), je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)¹.

K odločitvi sodišča

5Tožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP v zvezi s postopkom pred Okrajnim sodiščem v Velenju I Kr 61123/2023.

7Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

8Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na navedeno se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

9Med strankama je nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 1.278,16 EUR mesečno.² Tožnik ne prereka ugotovitev toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP, in se zato v nadaljevanju pravilno ni spuščala v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

10Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna zakonita. Zato je tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

¹ Po prvem odstavku 59. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.
² Sodišče le še pripominja (glede na vložene dokaze A2 do A4 - obvestilo o prometu na TRR tožnika in obvestilo ZPIZ o tožnikovi pokojnini, s tem, da iz navedenih dokazil izhaja, da je na tožnikov TRR zaradi tožnikovih bremen izplačano potem 878,88 oz. 928,15 EUR), čeprav tega tožnik sploh ni v tožbi zatrjeval (zato samih dokazov tudi že zato sodišče brez navedb ne bi moglo upoštevati), da se skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP materialni položaj tožnika ugotavlja glede na njegove dohodke in njegovo premoženje, pri čemer se po 13. členu ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Med te zakonske izjeme po 13. členu ZUPSJ, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP, ne spadajo zneski tožnikovih obveznosti na podlagi dveh izvršilnih naslovov za F. F. in H.