VSRS Sodba III Ips 1/2024

I. Revizija se zavrne.

II. Tožniki so dolžni v 15 dneh od vročitve te sodbe tožencem povrniti stroške revizijskega postopka v višini 2.183,92 EUR, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

Dosedanji tek postopka

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke tožeče stranke za razveljavitev Notarskega zapisa Pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža z dne 8. 5. 2019 in o dolžnosti petih tožencev skleniti prodajne pogodbe za poslovni delež pod enakimi pogoji s tremi tožniki.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3Na predlog tožeče stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 108/2023 z dne 7. 11. 2023 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali obstoji predkupna pravica družbenikov v primeru prodaje poslovnih deležev med samimi družbeniki skladno z določbo 481. člena ZGD-1?

4Tožeča stranka je v zakonskem roku vložila revizijo. V njej je uveljavljala revizijske razloge po prvem odstavku 370. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in revizijskemu sodišču predlagala, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo višjega sodišča razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroškov revizije skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila.

5Tožena stranka je v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlagala, naj revizijo zavrne, tožečim strankam pa nerazdelno naloži vračilo stroškov revizijskega postopka toženk.

Relevanten dejanski okvir za revizijsko presojo

6S Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., sklenjeno v obliki notarskega zapisa dne 8. 5. 2019, so prvi do peti toženec prenesli svoje poslovne deleže v navedeni družbi na šestega toženca, ki je tudi imel položaj družbenika v tej družbi.

7Družbena pogodba v konkretnem primeru ne določa predkupne pravice drugih družbenikov za primer prodaje poslovnega deleža posameznemu družbeniku družbe.

Nosilni argumenti sodišč prve in druge stopnje

8Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da niti Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) niti družbena pogodba ne določata predkupne pravice drugih družbenikov v primeru prodaje poslovnega deleža posameznemu družbeniku družbe. To je utemeljilo z razlago 481. člena ZGD-1 ob upoštevanju pravila iz prvega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter ob upoštevanju postopanja v primerih preteklih prenosov poslovnih deležev med družbeniki.

9Tudi sodišče druge stopnje je sprejelo enako razlago 481. člena ZGD-1 kot sodišče prve stopnje in ni sledilo gramatikalni razlagi tožeče stranke, da naj bi zaradi uporabe pojma "druge osebe" in ne pojma "osebe, ki niso družbeniki" v 481. členu ZGD-1 zakonita predkupna pravica obstajala tudi v primeru prodaje poslovnega deleža drugemu družbeniku. Pri tem se je sklicevalo na enotno sprejeto stališče v sodni praksi višjih sodišč in na stališče prof. dr. Bojana Zabela.¹ Po stališču sodišča druge stopnje je namen uvedbe predkupne pravice pri prenosu poslovnega deleža ohraniti obstoječo družbeniško strukturo, ne pa ohraniti sorazmerje lastniških razmerij med obstoječimi družbeniki.

Glede obsega dopuščene revizije

10V primeru dopuščene revizije revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Dopuščeno revizijsko vprašanje se nanaša na ureditev predkupne pravice v 481. členu ZGD-1. Dopuščeno revizijsko vprašanje ga jasno zamejuje na preizkus, ali zakonska ureditev v tem členu sama po sebi zagotavlja prednostno pravico družbenikov tudi v primeru prodaje poslovnih deležev med samimi družbeniki. Tako zamejeno dopuščeno revizijsko vprašanje ne omogoča preizkusa pravilnosti sklepanja obeh sodišč v izpodbijanih sodbah, da za predkupno pravico družbenikov (tožnikov) ni podlage v sklenjeni družbeni pogodbi. Zato se revizijsko sodišče ni dolžno opredeljevati do revizijskih očitkov, s katerimi skušajo revidenti napadati nosilne razloge v izpodbijani sodbi, ki se nanašajo na neizkazano pogodbeno podlago predkupne pravice. Enako velja tudi glede revizijskih očitkov, ki se nanašajo na očitane kršitve pravice do izjave skladno z določbo 22. člena Ustave in metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Tudi v tem delu revizija sega preko dopuščenega revizijskega vprašanja.

Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje

11481. člen ZGD-1 ima naslov (prenos poslovnega deleža) in se glasi:

(1) Poslovni deleži se lahko odsvojijo in dedujejo.

(2) Če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost.

(3) Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Notar pred sestavo notarskega zapisa o odsvojitvi poslovnega deleža preveri, ali so podani razlogi za omejitev pri pridobitelju poslovnega deleža iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10.a člena tega zakona. Če notar ugotovi, da obstajajo razlogi za omejitev iz prejšnjega stavka, mora sestavo notarskega zapisa odkloniti.

(4) Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami.

(5) Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila.

(6) Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj.

(7) Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja.

(8) Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe.

12Upoštevaje načelo osebne povezanosti družbenikov v d. o. o., predstavlja predkupna pravica preostalih družbenikov pri nameravani prodaji deleža enega družbenika varovalo pred porušenim zaupanjem med družbeniki v takšni družbi v primeru vstopa druge osebe v krog družbenikov. ZGD-1 je to prednostno upravičenje uredil v četrtem odstavku 481. člena ZGD-1, način uveljavljanja te pravice pa v petem in šestem odstavku istega člena. Takšna ureditev pomeni, da gre za zakonsko predkupno pravico, ki pa omogoča družbenikom tudi drugačno ureditev. Dispozitivna narava te ureditve omogoča družbenikom, da to upravičenje uredijo v družbeni pogodbi drugače ali pa se mu celo odpovejo. V pravni teoriji je predstavljeno stališče, da je ureditev v ZGD-1 v smislu zakonite predkupne pravice izjema v primerjavi z drugimi zakonodajami, ki to vprašanje prepuščajo pogodbeni avtonomiji.²

13V konkretnem primeru so bili deleži petih družbenikov odplačno preneseni na šestega družbenika. Revidenti gradijo argumentacijo, da naj bi zakonska predkupna pravica zagotavljala varstvo tudi v primeru odplačnega prenosa deležev znotraj obstoječega kroga delničarjev, na zatrjevanju, da je sklepanje sodišč prve in druge stopnje v nasprotju s samim bistvom d. o. o. in temeljnim načelom, ki velja tako za delniške družbe kot tudi za d. o. o., in sicer načelom enakega položaja družbenikov. Takšno sklepanje utemeljujejo z gramatikalno razlago uporabe besede "osebe" v besedilu 481. člena v povezavi z uporabo iste besede v 480. členu ZGD-1.

14Tako v pravni teoriji kot v sodni praksi ni sporno, da je jezikovna metoda temeljna metoda razlage pravnih norm,³ saj mogoč jezikovni pomen zakonskega besedila določa zunanjo mejo, ki je z drugimi metodami razlage ni dopustno prestopiti. Jezikovno razlago je treba preveriti z drugimi metodami razlage, ko jezikovna razlaga dopušča več možnih pomenov besedila in tako utemeljiti njegov pravi (pravni) pomen.⁴

15Gramatikalni razlagi zakonskega besedila, ki jo utemeljuje revizija, ni mogoče pritrditi. ZGD-1 v prvem odstavku 480. člena ureja vprašanje, komu lahko pripada poslovni delež v družbi. Z opredelitvijo v prvem odstavku 480. člena ZGD-1, da lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam, je uporabo besede osebam treba razumeti kot splošen pojem, ki vključuje tako fizične kot pravne osebe. Naslednje določbe v drugem do četrtem odstavku 480. člena ZGD-1 pa urejajo pravila o načinu uresničevanja pravic iz poslovnega deleža, ki pripada več osebam.

16Predmet urejanja v četrtem odstavku 481. člena ZGD-1 je drugačen. Gramatikalna razlaga te določbe pripelje do zaključka, da je predmet urejanja prednostno upravičenje oseb, ki imajo položaj družbenika, pred drugimi osebami, ki tega položaja nimajo, v primeru prodaje poslovnega deleža. Razlaga četrtega odstavka 481. člena ZGD-1, ki jo zasledujejo revidenti, da pojem "druge osebe" vključuje tudi družbenike, bi pripeljala v notranje nasprotje v besedilu (prednostno upravičenje družbenikov pred vsemi drugimi osebami, vključno z družbeniki).

17Revidenti opirajo drugačno razlago četrtega odstavka 481. člena ZGD-1 tudi na besedilo sedmega odstavka istega člena, ki ob uporabi pojma "osebam" izrecno vsebuje dostavek "ki niso družbeniki". Tudi ta argument ni prepričljiv. Sedmi odstavek 481. člena ZGD-1 ureja možnost, da družbeniki v družbeni pogodbi dodatno zavarujejo personalno strukturo družbenikov z zahtevo po soglasju vseh družbenikov za odsvojitev deleža osebam, ki niso družbeniki. V primeru takšnega dogovora obstoječi družbeniki lahko preprečijo vstop novim družbenikom ne zgolj z uveljavitvijo predkupne pravice temveč že z neizdajo soglasja k takšnemu vstopu. Glede na strukturo besedila sedmega odstavka 481. člena ZGD-1 je treba uporabi besedne zveze "osebam, ki niso družbeniki", pripisati enak pomen kot uporabi besedne zveze "pred drugimi osebami" v četrtem odstavku istega člena.

18Besedilo petega odstavka 481. člena ZGD-1 ureja način uveljavljanja zakonsko urejene pravice v četrtem odstavku istega člena. Ti dve določbi je treba razumeti skupaj. Neutemeljeno je sklicevanje revidentov, da v petem odstavku 481. člena ZGD-1 ni posebej opredeljeno, da mora družbenik, ki prodaja delež, obveščati druge družbenike le v primeru prodaje deleža nedružbeniku. Takšen pomen izhaja iz že pojasnjenega pomena besedila četrtega odstavka istega člena z uporabo metode gramatikalne razlage besedila.

19Že pojasnjeni razlogi utemeljujejo odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje. V primeru prodaje poslovnih deležev med samimi družbeniki ne obstoji zakonita predkupna pravica družbenikov na podlagi 481. člena ZGD-1. Zakon v navedenem členu ureja predvsem načine, na katere lahko družbeniki varujejo personalno strukturo obstoječih družbenikov pred vstopom drugih oseb, ki nimajo položaja družbenikov. Dispozitivna narava te ureditve pa omogoča družbenikom, da v družbeni pogodbi to uredijo tudi drugače.

Odločitev o reviziji

20Glede na pojasnjen odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje in obseg revizijskega preizkusa se izkaže, da je neutemeljen revizijski očitek o zmotni uporabi 481. člena ZGD-1. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

21Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

Glede stroškov postopka

22Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožniki v revizijskem postopku niso uspeli, morajo povrniti tožencem potrebne stroške odgovora na revizijo. V skladu z veljavno Odvetniško tarifo (Uradni list RS št. 28/2015) so toženci upravičeni do povrnitve stroškov za sestavo odgovora na revizijo (tar. št. 21/3 OT) v višini 1.950 točk, povečano po prvem odstavku 7. člena OT za 50 % in materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 58,5 točk. Glede na vrednost točke (0,60 EUR) znašajo potrebni stroški tožencev po OT 1.790,10 EUR. Ob upoštevanju 22% DDV so toženci upravičeni do povrnitve 2.183,92 EUR stroškov revizijskega postopka. Ni pa Vrhovno sodišče sledilo predlogu tožene stranke, naj tožnikom naloži solidarno obveznost povrnitve prisojenih stroškov tožencem. Za to ni podlage v tretjem odstavku 161. člena ZPP. Prisojena obveznost tožnikov ima zato naravo deljive obveznosti, za katero veljajo pravila iz drugega in tretjega odstavka 393. člena OZ.

¹ Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, 2014, 2. knjiga, stran 854-855.
² B. Zabel, isto delo, stran 854.
³ M. Pavčnik, Teorija prava, 3. izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 2007, str. 486.
⁴ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-220/14, U-I-161/14, U-I-21/15, U-I-30/15, U-I-59/15 z dne 12. 11. 2015, točka 20 obrazložitve; enako tudi sklep Vrhovnega sodišča III Ips 27/2023 z dne 12. 11. 2024, točka 14 obrazložitve.