VSC Sodba in sklep Cp 144/2024

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba z vmesno sodbo spremeni tako, da je v celoti podana podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke za tožnikovo škodo, glede odločitve o stroških postopka pa se izpodbijana sodba razveljavi.

II. Zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka in o pravdnih stroških se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožniku plačati znesek 7.801,92 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.801,92 EUR od 30. 10. 2022 do 24. 11. 2023 ter od zneska 7.801,92 EUR od 25. 11. 2023 dalje ter mu poravnati pravdne stroške v 15 dneh od vročitve sodbe sodišča prve stopnje dalje, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Tožeča stranka zoper sodbo po pooblaščencu vlaga pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.¹

Sodišču prve stopnje očita zmotno tolmačenje Uvodnih določb Splošnih pogojev tožene stranke PG-aop/15-12² v delu, ko ti definirajo prometno nesrečo, kot tudi določbe 2. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCp) o definiciji cestnega prometa v povezavi s prvim odstavkom 109. člena istega zakona o definiciji prometne nesreče. Priznava, da iz Splošnih pogojev uvodoma izhaja, da je za to, da bi dogodek lahko okvalificirali kot prometno nesrečo, potrebno, da nesreča po vsebini ustreza zakonski opredelitvi prometne nesreče. Vendar pojma prometne nesreče, torej dogodka, v katerem je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče vozilo in je v njem najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda, ti ne omejujejo le na javno cesto ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, temveč širijo na katerokoli površino (javno ali zasebno), kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Ker je do nesreče prišlo na gozdni cesti "A." na odseku T8, je že glede na sam potek škodnega dogodka jasno, da se po tej cesti opravlja promet, po njej je celo vozil tožnik s svojim traktorjem, kar predstavlja izvajanje prometne funkcije traktorja. Splošni pogoji tudi ne govorijo o cestnem prometu, temveč zgolj o prometu, zato za obstoj zavarovalnega kritja ni potrebno, da do nesreče pride v cestnem prometu; prvostopno sodišče je zato neutemeljeno ožilo obseg zavarovalnega kritja oziroma sporno določbo razlagalo izven jezikovnega dometa. Če bi Splošni pogoji želeli zavarovalno kritje omejiti zgolj na cestni promet, kot ga določa ZPrCp, bi to moralo biti jasno navedeno. Ker ne ZPrCp ne kateri izmed drugih relevantnih zakonov (ZOZP, Zvoz-l, ZCes-l..) definicije prometa ne vsebuje, se je tožeča stranka sklicevala na definicijo prometa iz SSKJ (ki kot promet opredeljuje gibanje, premikanje oseb oziroma vozil po določeni poti, kar pa v celoti ustreza škodnemu dogodku). Zavrnilno odločitev sodišča prve stopnje s sklicevanjem na neobstoj zavarovalnega kritja šteje za materialnopravno zmotno.

3Pritožba je bila na podlagi 344. člena ZPP vročena toženki, ki v pravočasnem odgovoru nanjo vsebinsko nasprotuje pritožbi in predlaga zavrnitev pritožbe, sklicujoč se podrobno na razloge, zaradi katerih šteje, da ne gre za prometno nesrečo, kot je to štelo tudi prvostopno sodišče.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z 2. odstavkom 339. člena ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava.

6Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi s toženo stranko pogodbeno sklenjenega zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - AO plus zavarovanja, ob trditveni podlagi pravdnih strank, ki jo je v bistvenem povzelo v obrazložitvi³, po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je izvedlo v obrazložitvi navedene dokaze,⁴ v celoti zavrnilo. Nosilni razlog zavrnilne odločitve je v zaključku, da lahko do prometne nesreče v smislu ZPrCP) pride le na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, pri čemer, če ni podan citirani pogoj prometne nesreče, sklicevanje na "katerokoli površino, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom" iz definicije Splošnih pogojev za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus), ne zadošča, glede na sočasno sklicevanje slednjih na zakonsko opredelitev prometne nesreče. Poleg tega za "cestni promet" kot ključno definicijo ZPrCP določa, da pomeni promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet (2. točka prvega odstavka 3. člena ZPrCP). Do prometne nesreče po določbah zavarovalne pogodbe zato ne more priti na nekategorizirani cesti ali celo na gozdni cesti, kjer je bil kraj škodnega dogodka, zaradi česar za škodni dogodek z dne 23. 5. 2022 ni podano zavarovalno kritje.

7Ob tem, ko pritožbeno ni sporno, da je do škodnega dogodka prišlo med tožnikovo vožnjo traktorja na gozdni cesti (oziroma gozdni vlaki) A. na odseku T8,⁵ pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da prvostopno sodišče pravilno (ker gre za med pravdnima strankama pogodbeno dogovorjeno pravo) ni prezrlo v Splošnih pogojih nekoliko drugače opredeljene prometne nesreče v primerjavi z definicijo, določeno v zakonu. Pri presoji pojma prometne nesreče (in z njo povezanega ugotavljanja zavarovalnega jamstva) se je zato pravilno oprlo na določbe Splošnih pogojev PG-aop/15-12, ki predstavljajo avtonomno materialno pravo in se v točki 14 obrazložitve pravilno sklicevalo na uvodne določbe⁶ in nato še prvi člen⁷ Splošnih pogojev. Vendar je nato z razlagalno metodo kljub jasnosti uvodne določbe, ki izhaja iz njenega jezikovnega pomena, in ki omogoča njeno razumevanje, zaradi česar definicija ni nejasna ter ne terja posebne dodatne razlage, ki bi presegla njen jezikovni pomen, presojalo definicijo prometne nesreče (iz Splošnih pogojev), pri čemer je pritrditi pritožbi, da je določbo tolmačilo zmotno, ko je v povezavi s 109. členom ZPrCP⁸ štelo, da lahko do prometne nesreče pride le na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ker da če ni podan pogoj prometne nesreče, sklicevanje na katerokoli površino, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom, ne zadošča. Pritrditi gre pritožbi, da Splošni pogoji, ki širijo definicijo prometne nezgode v primerjavi z zakonsko definicijo v delu, ki se nanaša na površino oz. kraj škodnega dogodka, omogočajo zaključek, da je prometna nesreča⁹ tudi prometna nesreča, ki se zgodi na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Splošni pogoji definicije prometne nesreče tudi ne vežejo na cestni promet, temveč le na promet - tej slednji definiciji pa ugotovljeno dejansko stanje (glede na vožnjo s traktorjem po gozdni cesti oz. vlaki, ki ga je upravljal med vožnjo poškodovani tožnik) ustreza. Glede na navedeno je zmotna tudi nadaljnja razlaga sodišča prve stopnje, da je pri zakonski definiciji prometne nesreče ključna definicija cestnega prometa, ki po določbah ZPrCP pomeni promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet (2. točka prvega odstavka 3. člena).

8Ker je prvostopno sodišče vsebino določb Splošnih pogojev, na katere se je sicer pravilno oprlo in se nanje sklicevalo, razlagalo zmotno, je pritožnica uspela z uveljavitvijo pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po členu 341 ZPP. Glede na dikcijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev je tako pritrditi utemeljenosti pritožnikove graje, da citirani Splošni pogoji tožene stranke pojma prometne nesreče, torej nesreče, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče vozilo in je v njem najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda, ne omejujejo zgolj na javno cesto ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, temveč jo širijo na katerokoli površino (javno ali zasebno), kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Ugotovljene in pritožbeno neizpodbijane dejanske okoliščine iz točke 16 obrazložitve izpodbijane sodbe pojmu prometna nesreča v konkretnem primeru ustrezajo, zato je v skladu z zavarovalno pogodbo pritožbeno sodišče drugače od prvostopnega sodišča zaključilo, da je zavarovalno kritje podano, upoštevaje tudi, da je gozdna cesta grajena gozdna prometnica (21. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1. Glede na po pritožbenem sodišču sprejeto materialno pravno oceno, ki se razlikuje od ocene prvostopnega sodišča, se sicer izkaže za pravno nepomembno sicer napačno sklicevanje slednjega na Zakon o cestah (ZCes-2; Ur. l. RS št. 132/22, ki je stopil v veljavo šele z dnem 29. 10. 2022, torej po škodnem dogodku, medtem ko je bil v času škodnega dogodka v veljavi njegov predhodnik - ZCes-1).

9Ob tem, ko je prvostopno sodišče presojalo tudi ugovora toženke, da do škodnega dogodka ni prišlo na zatrjevani način in glede izgube zavarovalnih pravic zaradi izogibanja preizkusu alkoholiziranosti, o čemer se je opredelilo v točkah 13 in 17 obrazložitve in zaključilo, da ni slediti njenim zatrjevanim dejstvom, ki se nanašajo na oba ugovora, česar pritožba ne osporava in s čimer toženka v odgovoru na pritožbo v ničemer ne polemizira, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je z vmesno sodbo odločilo o v celoti podani podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke za tožnikovo škodo, nastalo v škodnem dogodku dne 23. 5. 2022 (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 315. člena ZPP). Za odločitev, ki temelji na pravilni materialno pravni presoji, je imelo podlago, ker je bilo dejansko stanje kot njena podstat po prvostopnem sodišču ugotovljeno pravilno in popolno. Kršitve določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), niso bile ugotovljene. Glede odločitve o stroških postopka se izpodbijana sodba razveljavi (točka 3 člena 365 ZPP); v tem delu in glede višine zahtevka, glede česar prvostopno sodišče zaradi narave svoje odločitve ni ugotavljalo še nobenih dejstev, bo moralo prvostopno sodišče še odločiti.

10Zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka in o pravdnih stroškov se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

11Končen uspeh pravdnih strank in s tem stroški postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenega postopka bodo znani ob koncu postopka, zato bo o njih skladno z določbami ZPP odločeno s končno odločbo sodišča prve stopnje (člen 165 ZPP).

¹ Pri čemer pa pritožbeno sodišče že sedaj dodaja, da ni vezano na predlog pritožnika.
² V nadaljevanju tudi Splošni pogoji.
³ Točke od 1 do 7 obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁴ Točka 9 obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁵ Kot tudi ne, da je v dogodku bilo udeleženo vsaj eno premikajoče vozilo - traktor in da je tožnik v dogodku bil poškodovan.
⁶ V katerih je prometna nesreča vsaka nesreča, ki po vsebini ustreza zakonski opredelitvi prometne nesreče, zgodila pa se je na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom.
⁷ Kjer je zavarovalno kritje opredeljeno z zavezo zavarovalnice, da povrne pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči z zavarovanim motornim vozilom, na katerega je vezano to zavarovanje, utrpi zavarovanec.
⁸ Ta v prvem odstavku določa, da je prometna nesreča nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.
⁹ Torej nesreča, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.