VSL Sklep Cst 18/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Izpodbijani sklep

1Sodišče prve stopnje je po višji pravosodni svetovalki najprej izdalo sklep (procesno dejanje 242, v nadaljevanju p. d., 28. 7. 2023), s katerim je upnika A., d. o. o. in B., d. o. o. kot člana upniškega odbora razrešilo (I. točka izreka) in hkrati potrdilo izvolitev upnikov C. C. ter D., d. o. o. kot novih članov upniškega odbora (II. točka izreka). Zoper sklep v II. točki izreka navedenega sklepa, je upnik E., d. d. - v stečaju vložil ugovor (p. d. 245, 11. 8. 2023), ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo in II točko izreka sklepa spremenilo tako, da je zahtevo upnikov F. d. o. o. in C. C. za oblikovanje upniškega odbora zavrnilo (p. d. 298).

2Po prvem odstavku 78. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), je za člana upniškega odbora lahko izvoljen vsak upnik, ki je po 57. členu tega zakona upravičen opravljati procesna dejanja. Drugi odstavek istega člena določa izjemo, ko upnik ne more biti izvoljen ali imenovan za člana upniškega odbora. Upnika C. C. in D., d. o. o., ki ju je sprva sodišče prve stopnje potrdilo kot nova člana upniškega odbora, nista osebi, ki ne bi smeli biti člana upniškega odbora po drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP. Kot obid omenjenega drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP in zlorabo procesnih pravic je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva, povzeta v nadaljevanju sklepa.

3Upnik F. d. o. o. je vložil predlog za spremembo člana upniškega odbora (p. d. 127, 22. 2. 2022). Upnik A. d. o. o. je izgubil aktivno legitimacijo upnika in je sodišče pozvalo upnike, naj dajo volilne predloge za člana upniškega odbora (12. 5. 2022, p. d. 145). Upnik C. C. je 24. 5. 2022 (p. d. 146) obvestil sodišče, da je kupil terjatev upnika B., d. o. o. in da stopa na njegovo mesto kot član upniškega odbora. Iz primerjave oblike vlog p. d. 127 F., d. o. o. in p. d. 146 C. C. je mogoče ugotoviti, da jih je pripravila ista oseba. Prva vloga je bila oddana po pooblaščencu odvetniku G., drugo pa je oddal C. C.neposredno. Sodišče je glasovnici za kandidaturo upnikov v upniškem odboru (p. d. 149 in 150) prejelo isti dan. Upnik H., d. o. o. je obvestil sodišče o prodaji terjatve kmalu po pozivu sodišča za dajanje volilnih predlogov za člana upniškega odbora zaradi izgube aktivne legitimacije upnika B., d. o. o. z dne 9. 11. 2022 (p. d. 146). Sodišče je glasovnice za kandidaturo z dolžnikom povezanih upnikov v upniškem odboru (p. d. 172, 175 in 176) prejelo v razmaku enega dne. Sodišče je glasovnice z dolžnikom povezanih upnikov za glasovanje o volitvah članov upniškega odbora (p. d. 226 do 228) prejelo isti dan. Upnik F., d. o. o., ki ima cca 80 % vseh glasovanih pravic, v glasovnici (p. d. 228) zaradi razkritih povezav z dolžnikom ni glasoval zase, temveč za C. C. in D., d. o. o. Upnik F., o. o. je nasprotoval članstvu z dolžnikom nepovezanega upnika I., d. d. v upniškem odboru (p. d. 233).

4C. C. je odkupil terjatev družbe B., d. o. o., čeprav je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku gospodarski spor zaradi ugotovitve obstoja slednje (XI Pg 186/2022). V času odkupa terjatev so splošno stečajno maso predstavljale le finančne naložbe dolžnika v poslovne deleže tujih gospodarskih družb, kjer dolžnikovi deleži ne dosegajo kontrolne večine in zato za nakup niso zanimivi (glej otvoritveno poročilo upravitelja, p. d. 113). V trenutku nakupa je terjatev upnika C. C. znašala 2,73 % vseh do tedaj priznanih terjatev v postopku osebnega stečaja (končni seznam preizkušenih terjatev, p. d. 119). C. C. je od upnika B., d. o. o. odkupil sporno terjatev za 5.000,00 EUR. Za upravičenost nakupa bi stečajna masa morala znašati vsaj 183.150,18 EUR (5.000,00 EUR/2,73 %). Notarski zapis o nakupu terjatve je C. C. sklenil na isti dan, ko je sodišče pozvalo upnika na glasovanje o upniškem odboru (p. d. 145). Slednji terjatve torej ni kupil, ker bi zasledoval ekonomski interes, temveč zaradi dolžnikovega interesa, da bo po končanju postopka osebnega stečaja, v katerem dolžnik odpusta obveznosti ni predlagal, svojih obveznosti do upnikov prost, da bo član upniškega odbora postal upnik, ki ga dolžnik obvladuje in za katerega niso podane formalne ovire za članstvo v upniškem odboru po drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP.

5Upnik D., d. o. o. je kupil terjatev cedenta H., d. o. o. 27. 5. 2022 (p. d. 173). Terjatev upnika D., d. o. o. je znašala 0,21 % vseh do tedaj priznanih terjatev v postopku osebnega stečaja. Notarski zapis o nakupu terjatve je bil sklenjen med D. in H. kmalu potem, ko je sodišče pozvalo upnike na glasovanje o upniškem odboru (p. d. 166). Upniku D., d. o. o. je terjatev prodala z dolžnikom povezana družba H., d. o. o. (to je družba iz dolžnikovega koncerna J. ), za katero so podane formalne ovire za vstop v upniški odbor po drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP. Tako D. kot C. C. z nakupom terjatev nista zasledovala ekonomskega interesa. Splošna razdelitvena masa za poplačilo upnika D. bi morala znašati vsaj 714.285,71 EUR (1.500,00 EUR/0,21 %). Vrednost stečajne mase pa nakupa terjatve po ceni 1.500,00 EUIR niti približno ni opravičevala.

6Tudi F., d. o. o. je odkupil terjatev A., d. o. o. do dolžnika in vložil zahtevo za spremembo člana upniškega odbora (p. d. 127). Vendar je upravitelj razkril povezavo med upnikom F., d. o. o. in dolžnikom (p. d. 231). Čeprav se je dolžnik sprva upiral oblikovanju upniškega odbora, je po tem, ko so družbe F., d. o. o., D. d. o. o. in C. C.odkupile terjatve od prejšnjih upnikov, zavzemal za čimprejšnjo oblikovanje upniškega odbora (p. d. 298).

7Sicer pa se pritožbeno sodišče še sklicuje na povzetke navedb upnika E., d. d. - v stečaju in upravitelja v izpodbijanem sklepu (2. in 4. točka) ter upnikov C. C. (5. točka) in D., d. o. o. (6. točka).

Pritožba upnika F., d. o. o.

8Zoper sklep se je upnik F., d. o. o. pravočasno pritožil (p. d. 302) in je smiselno uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma samo odloči tako, da ugovor upnika E., d. d. - v stečaju zavrže.

9Upravitelj se je izjavil o pritožbi (p. d. 317) in je pritožbenemu sodišču predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Nadalje je upravitelj še predlagal, da pritožbeno sodišče prekine odločanje o tem postopku in v zvezi z aktivno in pasivno volilno pravico glede volitev v upniški odbor upnikov, ki so povezani z dolžnikom, vloži zahtevo za presojo ustavnosti drugega odstavka 78. člena in 81. člena do 83. člena ZFPPIPP.

Odločitev pritožbenega sodišča in razlogi

10Pritožba ni utemeljena.

O procesni legitimaciji upnika E., d. d. - v stečaju

11Upnik F. (v nadaljevanju pritožnik) najprej uveljavlja, da E., d. d. - v stečaju nima pravnega interesa za vlaganje kakršnihkoli pravnih sredstev v tem postopku, torej tudi ne ugovora, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. V pritožbi uveljavlja enako, kot je navedel že v dopisu z dne 13. 11. 2024 (p. d. 287), da je E., d. d. - v stečaju umaknil tožbo v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 1048/2023. Zato sodišče prve stopnje ugovora sploh ne bi smelo upoštevati oziroma bi ga moralo zavreči. Sodišče prve stopnje je v 17. točki razlogov pojasnilo, da do dneva odločanja sodišča o ugovoru navedeni upnik tožbe v omenjenem sporu ni umaknil, niti ni obvestil sodišče, da so v celoti poplačane njegove terjatve do dolžnika. Pritožbeno sodišče je v trenutku odločanja o pritožbi iz javno dostopnega posodobljenega končnega seznama prijavljenih in preizkušenih terjatev (p. d. 316, 15. 1. 2025) do dolžnika ugotovilo, da je upnik E., d. d. - v stečaju (pod zaporedno št. 17 ) še vedno naveden kot upnik dolžnika in da iz opomnika na napotitev na pravdo izhaja, da o zadevi, ki jo vodi Okrožno sodišče v Ljubljani XI Pg 1048/2023, še ni bilo pravnomočno odločeno. Upnik E., d. d. - v stečaju je imel procesno legitimacijo za vložitev ugovora, ta je podana tudi v času odločanja v pritožbenem postopku. Zato pritožbeni očitek ni utemeljen.

Volitve članov upniškega odbora

12Volitve članov upniškega odbora tečejo po postopku, ki je določen v 83. členu in v 84. členu ZFPPIPP. Sodišče najprej presoja ali je podana ovira za uvrstitev volilnega predloga na glasovanje po prvem ali drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP. Enak procesni položaj nastane, če članu upniškega odbora preneha članstvo v upniškem odboru (tretji odstavek 86. člena ZFPPIPP. Prvič ali tekom postopka mora upnik dati predlog za izvolitev člana upniškega odbora, v nadaljevanju pa se izvede glasovanje po osmem in devetem odstavku 83. člena ZFPPIPP. Če obstaja ovira za izvolitev člana upniškega odbora, ne glede ne to ali je to prvi volilni predlog ali je bil vložen zaradi zamenjave člana upniškega odbora, sodišče lahko s sklepom volilni predlog zavrne (šesti odstavek 83. člena ZFPPIPP).

13Drži, da je bil že izpeljan celoten postopke izvolitve upnikov C. C. in D., d. o. o. kot novih članov upniškega odbora po 84. členu ZFPPIPP. Sklep s katerim sta bila navedena upnika potrjena kot nova člana upniškega odbora dolžnika (p. d. 242, 28. 7. 2023), je bil izdan po višji pravosodni svetovalki. (tretji odstavek 53. člena ZFPPIPP). Po vloženem ugovoru upnika E., d. d. - v stečaju, je sodnica odločala o ugovoru in je spremenila odločitev višje pravosodne svetovalke (3. točka sedmega odstavka 53. člena ZFPPIPP). Sodišče je pri presoji (ne) utemeljenosti ugovora pravilno najprej presojalo izpolnjevanje pogojev za izvolitev predlaganih upnikov po petem odstavku 83. člena ZFPPIPP in je predlog pritožnika in upnika C. C. za oblikovanje upniškega odbora zavrnilo. Do enakega rezultata bi sodišče prišlo, če bi sklep o izvolitvi upniškega odbora v delu, ki se je nanašal na navedena upnika, spremenilo.

14Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da formalno ni podana ovira iz drugega odstavka 78. člena tega zakona za izvolitev navedenih upnikov kot članov upniškega odbora, vendar je presojalo, ali je morda prišlo pri oblikovanju volilnih predlogov do zlorabe procesnih pravic. Materialno pravno je sklepalo, da je očitek o zlorabi procesnih pravic utemeljen in je zato odločilo o zavrnitvi volilnega predloga navedenih upnikov. Pritožbeni očitek zmotne uporabe 85. člena in 86. člena ZFPPIPP, ker bi sodišče v ugovornem postopku lahko preizkušalo le (ne)pravilnost izvedbe postopka volitev, ni utemeljen.

15Sodišče je v 11. točki razlogov pojasnilo, da iz spisa ne izhaja, da bi za konkretna upnika lahko uporabilo drugi odstavek 78. člena ZFPPIPP, ki izrecno prepoveduje upniku članstvo v upniškem odboru, če obstojijo zakonski dejanski stanovi iz 1. do 8. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.¹ V 13. točki razlogov pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je obid omejitev iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP mogoče preprečiti s trditvami o obstoju okoliščin in dejstev, ki kažejo na zlorabo procesnih pravic. Pritožbeni očitek, da sta si 11. in 13. točka sami med sabo v nasprotju, in da je podana smiselno uveljavljana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ni utemeljen.

16Sodišče prve stopnje je uporabilo določbe Ustave RS in zakona ter pri tem pojasnilo, da če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva predpise, ki urejajo podobne primere (3. člen Zakona o sodiščih, ZS). Pri tem je treba izhajati iz namena zakona in načel, ki imajo širši pomen. Le v tem obsegu se je sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 688/2017 z dne 5. 12. 2017. Ni šlo za uporabo nobene analogije z dejanskim stanjem, ki je bilo v navedenem stečajnem postopku drugačno. Gre namreč za odgovor na načelno vprašanje, kako mora ravnati sodišče v konkretnem primeru, če nima neposredne zakonske podlage za odločitev, vendar pa vsa opisana ravnanja upnikov lahko kažejo na zlorabo procesnih pravic in na usklajeno delovanje v smeri pridobitve procesne sposobnosti zaradi možnosti sodelovanja v upniškem odboru.

17Sodišče ni pritožniku kot upniku odreklo aktivne volilne pravice in je presojalo volilni predlog za izvolitev navedenih upnikov kot članov upniškega odbora. Zakon namreč le za pasivno volilno pravico določa, da mora sodišče pred uvrstitvijo volilnega predloga na glasovanje najprej preizkusiti obstoj ovire za izvolitev. Zato je tudi pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo (ne) utemeljenost pritožnikove pritožbe. Pritožbeno sodišče ni zaznalo neustavnosti položaja upnika, ki ob pogojih določenih v prvem odstavku 82. člena ZFPPIPP, predlaga oblikovanje upniškega odbora. Ob ustrezni trditveni podlagi, je vedno mogoče sodišču ponuditi v presojo zlorabo procesnih pravic stranke.

18Pritožnik se sklicuje na sodno prakso izvršilnega sodišča o zlorabi procesnih pravic in teoretičnih izhodiščih, ki jih mora sodišče upoštevati, s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče.² Vendar so v nadaljevanju uveljavljani pritožbeni razlogi, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo pojasnilom upravitelja, na konkretni ravni povsem posplošeni. Pritožnik je izpostavil le ekonomski interes, ki je vodil upnika k nakupu terjatev primarnih upnikov in zatrjeval zlorabo procesnih pravic stečajnih upraviteljev v stečajnem postopku nad vlagateljem ugovora E., d. d. - v stečaju in v tem postopku. Na prvi pogled se lahko res zdi, da upnik kupuje terjatve drugih upnikov le zaradi uresničevanja ekonomskega interesa in zasledovanja dobička. Sodišče je v 10. točki razlogov povzelo vsa ravnanja navedenih upnikov, podkrepljena z dokazi, ki tvorijo sklenjen indični krog in jih pritožnik kot celoto ni uspel izpodbiti. Zato ni utemeljen niti pritožbeni očitek, da sodišče za opis navedenih okoliščin ni izvedlo nobenega dokaza in, da je nekritično sledilo pojasnilom upravitelja.

19Pritožbeno sodišče je sledilo tudi pojasnilu upravitelja, ki je v celoti povzel dosedanje delovanje navedenih upnikov v postopku in se skliceval tudi na vsa doslej poslana poročila sodišču v tem postopku. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi izhaja (čeprav vsega sodišče ni povzemalo v razloge te odločbe, kar tudi ni bilo potrebno), da je sledilo upravitelju, ki je podprl očitke vlagatelja ugovora, da je šlo za usklajeno delovanje navedenih upnikov. Vstop z dolžnikom povezanih upnikov v upniški odbor bi bil v neposrednem nasprotju z načelom enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Kot bistveno pritožbeno sodišče prepoznava, da bi lahko z vstopom navedenih upnikov v upniški odbor, dva izmed treh upnikov (tretja upnica je Republika Slovenija) po 119.a členu ZFPPIPP zahtevala glasovanje upnikov o razrešitvi upravitelja. Razrešitev imenovanega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov in imenovanju novega upravitelja po 119.a členu ZFPPIPP je popolnoma v rokah upnikov, ki odločajo v skladu s četrtim odstavkom 119.a člena ZFPPIPP.³ V skladu s šestim odstavkom 119.a člena ZFPPIPP je s pritožbo proti sklepu iz petega odstavka tega člena dovoljeno izpodbijati samo način izračunavanja večine in da je bila za upravitelja imenovana oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje.

20Takšna ureditev pa praktično omogoča upnikom, ki imajo zadostni znesek terjatev, da upravitelja razrešijo. V tej povezavi je treba upoštevati tudi kar je sodišče pojasnilo v 4. točki razlogov, da bi lahko z večino dosegli šikaniranje dela upravitelja, na primer prodajo finančnih naložb dolžnika, prodajo skritega premoženja dolžnika, najdenega v Dominikanski republiki (p. d. 165 in 207) ter še druge morebitne aktivnosti upravitelja pri odkrivanju skritega premoženja dolžnika. Pritožbeno sodišče le kot dodatne razloge še dodaja, da je upravitelj vse okoliščine, ki kažejo na usklajeno ravnanje dolžnika z navedenima upnikom in pritožnikom ponovno iz podatkov spisa povzel v odgovoru na pritožbo (p. d. 317). Med drugim so bistvene te, da dolžnik ni vložil predloga za odpust obveznosti, ki je znotraj postopka osebnega stečaja bistven za dolžnikov položaj, ker se bo z upniki o poplačilu njegovih obveznosti pogovarjal sam, da ima v tujini premoženje, vendar upravitelju tega premoženja ne bo razkril. Upravitelj je dosegel priznanje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom v Dominikanski republiki, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče in je bila pri nepremičninah dolžnika vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. Navedenim ugotovitvam sodišča prve stopnje, ki jih je povzelo tudi v 4. točki razlogov pa pritožnik konkretizirano ne nasprotuje. O delovanju upnikov in zlorabi procesnih pravic je že odločalo višje sodišče s sklepom Cst 222/2022 z dne 21. 7. 2022 v stečajnem postopku nad družbo E., d. d. (St ...), v katerem je bil dolžnik direktor, preden je bil nad družbo začet stečajni postopek. V tej zadevi pa je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga pritožnika kot upnika za vstop v upniški odbor v stečajnem postopku nad družbo E., d. d.

21Načinu delovanja navedenih upnikov ni mogoče nuditi pravnega varstva. Pritožbeno sodišče pa ni sledilo predlogu upravitelja za prekinitev postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 78. člena, 81. člena, 82. člena in 83. člena ZFPPIPP. Z zadnjo zakonsko spremembo 78. člena ZFPPIPP je namreč mogoče preprečiti vstop upnikov v upniški odbor, ki so pridobili terjatev od osebe iz 1. do 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Kot je pojasnjeno v prejšnjih točkah je bistveno, če je mogoče ugotoviti zlorabo procesnih pravic, da sodišče prepreči vstop upnikom, ki kandidirajo za člana upniškega odbora.

22Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče potem, ko je ugotovilo, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ 8. točka 78. člena ZFPPIPP je bila dodana z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H, Ur. l. RS 102/2023), ki je začela veljati 1. 11. 2023, vendar se po prvem odstavku 137. člena ZFPPIPP postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona dokončajo po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju). Omenjeni postopek osebnega stečaja se je začel 3. 6. 2021 (p.d. 50, pravnomočen sklep 20. 7. 2021).
² VSL Sklep III Ip 802/2018, 18. 4. 2018.
³ Četrti odstavek 119.a člena ZFPPIPP določa: Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena tega zakona presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena tega zakona. Takšen položaj pritožnik po pojasnilu upravitelja ima, ker pritožnikova terjatev obsega 80% vseh terjatev (točka 2 odgovora na pritožbo, p. d. 317).