VDSS Sodba Psp 169/2024

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"IV. Tožena stranka je dolžna za tožečo stranko na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ... povrniti stroške postopka v višini 168,00 EUR in tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 196,00 EUR, vse v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 93,33 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. ... z dne 20. 12. 2023 in odločbo Centra za socialno delo A., št. ... z dne 30. 5. 2023 (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženke št. ... z dne 21. 4. 2023 in odločbe Centra za socialno delo A., št. ... z dne 12. 1. 2023 ter vrnitev zadeve glede pravice do subvencije tržne najemnine v zvezi z vlogo z dne 9. 1. 2023, v ponovno upravno odločanje (II. točka izreka). Zavrglo je tožbo v delu, da se odpravita odločba toženke št. ... z dne 21. 4. 2023 in odločba Centra za socialno delo A., št. ... z dne 25. 1. 2023 (III. točka izreka).¹ Nadalje je odločilo, da je toženka dolžna za tožnico na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v roku 8 dni, povrniti stroške postopka v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2Toženka vlaga pritožbo zoper I. in IV. točko izreka sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev sodišča spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma da sodbo (v izpodbijanem delu) razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje. Navaja, da je napačno stališče sodišča, da je neprijava na javni razpis odločilna le pri odločanju o novi pravici do subvencije k plačilu tržne najemnine. ZUPJS v 42. členu določa, da morajo biti pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev. V določbi 121.a člena SZ-1 je med drugim določeno, da so do subvencije k plačilu tržne najemnine upravičeni prosilci, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča. Ta pogoj je treba izpolnjevati tudi ves čas upravičenosti do subvencije tržne najemnine. Če je tekom upravičenosti do pravice do subvencije tržne najemnine objavljen javni razpis, se mora upravičenec na tak razpis prijaviti in uvrstiti na prednostno listo. Tožnica je bila upravičena do subvencije najemnine od 1. 4. 2022 do 31. 1. 2023. V občini B. je bil 31. 5. 2022 objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Ker se tožnica na razpis ni prijavila, gre za spremembo, ki vpliva na upravičenost do subvencije tržne najemnine. Sprememba se upošteva s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu nastanka spremembe. Ker je bil zadnji dan razpisa 30. 6. 2022, to pomeni, da se sprememba upošteva s 1. 7. 2022. Tožnica je dolžna vrniti morebiti izplačane zneske subvencije po 1. 7. 2022. Zaradi naknadno spremenjenih okoliščin je bila odločba razveljavljena. Eden izmed pogojev, ki je bil 1. 4. 2022 izpolnjen, naknadno ni bil več izpolnjen, saj se tožnica na razpis ni prijavila. V odločbo se je poseglo od 1. 7. 2022 dalje iz razloga, ker je prišlo do spremembe tekom obdobja upravičenosti. Uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede ugotovljenega uspeha pri odmeri stroškov. Sodišče uspeh tožnice ocenjuje v višini 50 %, kar je zmotno. Tožnica je uspela z zahtevkom samo v delu, ki se nanaša na I. točko izreka. Tožnica pa ni uspela z zahtevkom, o katerem je bilo odločeno z II. in III. točko izreka sodne odločbe. Posledično bi bil lahko uspeh tožnice samo 33 %. Ne glede na to pa toženka ne bo dolžna povrniti tožničinih stroškov postopka, ker bo glede I. točke izreka pritožbi ugodeno.

3Tožnica se pritožuje zoper stroškovni del sodbe (IV. točka izreka). Navaja, da sodišče ni upoštevalo stroškov za dopolnitev tožbe z dne 10. 1. 2024. Tožnica je z njo razširila tožbeni zahtevek na kasneje prejeto dokončno odločbo toženke z dne 20. 12. 2023. Tožnica je priglasila stroške v sami vlogi. Potrebno je uporabiti tarifo za tožbo, tj. 300 točk, in ne za pripravljalno vlogo, saj ima vloga vsebino nove tožbe z novim dodatnim tožbenim zahtevkom, ki je bil potreben in postavljen v posebni vlogi po krivdi toženke, ki v upravni zadevi še ni odločala (molk organa). Sodišče bi moralo stroške odmeriti v skupnem znesku 642,00 EUR ter ob upoštevanju 50 % uspeha (kar je posebej predmet pritožbe) toženki v plačilo skupaj z DDV naložiti 391,62 EUR. Tožnica je imela z odločbo Bpp 410/2023 odobreno brezplačno pravno pomoč za zastopanje v postopku V Ps 394/2023, medtem ko so stroški nastali tudi v zadevi V Ps 1219/2023 pred združitvijo postopkov. Po stališču strokovne službe za BPP tožnica za zadevo V Ps 1219/2023 ni imela odobrene brezplačne pravne pomoči, zato je zavrnila predlog za plačilo stroškov iz sredstev BPP za tožbo z dne 27. 12. 2023 in za dopolnitev tožbe z dne 10. 1. 2024. Povračilo teh stroškov ne more iti v korist proračuna sodišča, temveč jih mora toženka povrniti tožnici. Tožnica meni, da bi ji toženka morala povrniti stroške v celotnem znesku in ne le 50 %, saj je tožnica s tema dvema vlogama v celoti uspela. Sodišče bi moralo toženki naložiti, da tožnici plača 439,20 EUR (360,00 EUR in 22 % DDV). Podredno zahteva, da pritožbeno sodišče toženki naloži, da tožnici plača vsaj polovico tega zneska, glede na 50 % skupni uspeh, to je 219,60 EUR (180,00 EUR in 22 % DDV), preostanek do 391,62 EUR pa v proračun sodišča. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba tožnice je delno utemeljena, pritožba toženke ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe (I. in IV. točka izreka) v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

K pritožbi toženke:

6Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 20. 12. 2023 v zvezi z odločbo centra za socialno delo (CSD) z dne 30. 5. 2023, s katero je bilo odločeno, da se odločba CSD z dne 23. 3. 2022 razveljavi z dnem 1. 7. 2022, in da je tožnica dolžna povrniti sredstva, ki jih je občina B. izplačala na podlagi razveljavljene odločbe.

7Tožnica je bila z odločbo CSD z dne 23. 3. 2023 upravičena do subvencionirane tržne najemnine za stanovanje na naslovu C. ulica 15, B., oddano v najem z najemno pogodbo z dne 7. 3. 2022 v višini 290,23 EUR mesečno od 1. 4. 2022 do 31. 1. 2023. Subvencijo je plačevala občina B., ki je 31. 5. 2022 objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Ker se tožnica na ta razpis ni prijavila, je toženka to štela kot spremembo, ki vpliva na upravičenost do pravic iz javnih sredstev po ZUPJS in izdala izpodbijani odločbi.

8V drugem odstavku 42. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je določeno, da mora upravičenec do subvencije najemnine CSD sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v 8 dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Tudi CSD mora ves čas trajanja pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile takšne spremembe (42.a člen ZUPJS).

9Stanovanjski zakon (SZ-1) v 121.a členu določa kdo so upravičenci za pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine. To so prosilci, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča, z izjemo prosilcev, ki zavrnejo zagotovljeno neprofitno najemno stanovanje.

10Subvencija pripada upravičencem, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja (121.b člen SZ-1). Da je tožnica izpolnjevala splošne pogoje za pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine po določbi 121.b člena ZUPJS (dohodkovni in premoženjski cenzus) med strankama ni sporno.

11Ni utemeljena pritožbena graja toženke, da neprijava na javni razpis za oddajo neprofitnega stanovanja v najem pomeni spremembo pogojev iz 42. člena ZUPJS, ki vpliva na upravičenost do pravice iz javnih sredstev. S pravnomočno odločbo CSD z dne 23. 3. 2023 je bila tožnica upravičena do subvencije k plačilu tržne najemnine. Med trajanjem upravičenosti do subvencionirane tržne najemnine je bil 31. 5. 2022 objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja, ki je potekal od 1. 6. 2022 do 30. 6. 2022. Niti SZ-1 niti ZUPJS ne določata, da bi se moral upravičenec do subvencionirane tržne najemnine prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja objavljen med trajanjem pravice do subvencionirane tržne najemnine, ki je omejena na določen čas.²

12Ker se pogoji za upravičenost do subvencionirane tržne najemnine zaradi neprijave na javni razpis niso spremenili, toženka ni zakonito posegla v pravnomočno odločbo z dne 23. 3. 2023. To pomeni, da ne drži pritožbeni očitek, da tožnica po 1. 7. 2022 ni več izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine, in da mora izplačana sredstva vrniti občini B.

13Pravilna je zato odločitev sodišča, da je na podlagi drugega odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) odpravilo izpodbijani odločbi toženke z dne 20. 12. 2023 in 30. 5. 2023.

14Neuspešno je pritožbeno zatrjevanje toženke, da je uspeh tožnice v socialnem sporu le 33 %. Tožnica je v socialnem sporu uveljavljala presojo treh dokončnih odločb toženke. Sodišče prve stopnje je enemu zahtevku tožnice za odpravo izpodbijanih odločb ugodilo, en zahtevek je zavrnilo in enega zavrglo. Drugi odstavek 154. člena ZPP kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi stroškov postopka predpisuje "upoštevanje vseh okoliščin primera". To dodatno merilo omogoča sodišču prve stopnje, da sprejme odločitev o stroških, ki ni le rezultat matematične operacije, ampak razumna in življenjsko sprejemljiva odločitev. Po presoji pritožbenega sodišča je zato uspeh tožnice v višini 50 % ocenjen pravilno.

K pritožbi tožnice:

15Utemeljen je pritožbeni očitek tožnice, da je poleg stroškov, ki jih je že priznalo sodišče prve stopnje, upravičena tudi do povračila stroškov za vlogo z dne 10. 1. 2024. Vendar pa se tožnica zmotno zavzema, da se vlogo ovrednoti kot tožbo. Tožnica je vlogo z dne 10. 1. 2024 vložila v postopku, ki se je pred združitvijo z zadevo V Ps 394/2023, vodil pod V Ps 1219/2023. V tem postopku je že vložila tožbo z dne 27. 12. 2023, za kar ji je bila priznana nagrada v višini 300 točk. Vloga z dne 10. 1. 2024, s katero je razširila tožbeni zahtevek na kasneje prejeto dokončno odločbo toženke z dne 20. 12. 2023, se zato lahko vrednoti le v višini 225 točk kot obrazložena vloga (točka 2 tarifne številke 16 OT).

16Pritožba utemeljeno opozarja, da bi morala biti nagrada za tožbo z dne 27. 12. 2023 in za vlogo z dne 10. 1. 2024 nakazana tožnici. Tožnici v postopku, ki se je vodil pod opr. št. V Ps 1219/2023 ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, navedena tožba in obrazložena vloga pa sta bili vloženi pred združitvijo z zadevo V Ps 394/2023. To pomeni, da navedena nagrada ne bi smela biti priznana v korist proračuna sodišča.

17Tožnica je tako upravičena do 300 točk za sestavo tožbe, 225 točk za obrazloženo vlogo z dne 10. 1. 2024, 2 % materialnih stroškov, kar (ob vrednosti točke 0,60 EUR) znaša 321,30 EUR. Ker je pooblaščenec tožnice zavezanec za DDV, je sodišče na skupni znesek priznalo 22 % DDV (70,69 EUR).

18Ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moral biti tožnici tako priznani znesek odmerjen v višini 100 %. Sodišče prve stopnje je uspeh tožnice v celoti ocenilo v višini 50 %, kar je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno. Priznani znesek, odmerjen v višini 50 %, tj. 196,00 EUR, je tako potrebno nakazati tožnici.

19Ostale priznane stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v skupni višini 335,99 EUR (2 x 225 točk za obrazloženi vlogi z dne 23. 11. 2023 in 27. 12. 2023, materialni stroški v višini 9 točk in 22 % DDV), z upoštevanjem 50 % uspeha v postopku (168,00 EUR), je zaradi dodeljene BPP (Bpp 410/2023), potrebno poravnati na račun sodišča.

Odločitev pritožbenega sodišča:

20Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbi tožnice ugodilo, v kolikor je ta utemeljena, in temu ustrezno spremenilo stroškovni del sodbe sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu je bilo potrebno pritožbo tožnice in v celoti pritožbo toženke kot neutemeljeni zavrniti in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

21Ker je tožnica s pritožbo zoper izpodbijano stroškovno odločitev delno uspela, ji mora toženka povrniti del stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo v višini 186,66 EUR (250 točk za pritožbo³, 2 % materialni stroški in 22 % DDV) in uspeh tožnice v pritožbenem postopku ocenilo v višini 50 %. Tožnici zato pripada 93,33 EUR pritožbenih stroškov.

¹ Zoper sklep o zavrženju ni pritožbe.
² Tako že v zadevi Psp 331/2022.
³ Točka 4 tarifne številke 16 OT v zvezi s tarifno številko 19 OT.