VSL Sklep I Cp 2150/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev za izdajo začasne odredbe, da naj se nadomesti soglasje etažnih lastnikov in solastnikov stavbe, ki stoji na nepremičnini 001 in 002, k poslu rednega upravljanja, ki je nujen za vzdrževanje stvari, tako da se dopusti in izvede sanacija strehe stavbe na način, da se zamenja obstoječo strešno kritino, nosilno strešno konstrukcijo, strešna okna in okna v frčadah ter izvede potrebna dela na frčadah, zamenja vse kleparske izdelke in izvede popravilo dimnika oziroma, da se izvede vsa krovsko kleparska dela, ki so potrebna za sanacijo strehe z zamenjavo strešne kritine in celotnega ostrešja (v nadaljevanju predloga so v osemnajstih točkah navedena in opredeljena potrebna dela hkrati z opredelitvijo materiala potrebnega za njihovo izvedbo). Predlog za izdajo začasne odredbe je vseboval tudi zahtevo, da se izvedba del naroči pri izvajalcu A. A., s. p., oziroma se predlagateljema dopusti izbira drugega primernega izvajalca in da stroški sanacije bremenijo etažne lastnike in solastnike v razmerju z njihovimi idealnimi solastniškimi deleži na navedenih nepremičninah, in sicer predlagatelja vsakega do deleža 15/200, prvo nasprotno udeleženko do deleža 54/200, drugega nasprotnega udeleženca pa do deleža 116/200. Predlog za izdajo začasne odredbe vsebuje tudi prepoved oviranja izvedbe sanacije, v primeru, da bosta nasprotna udeleženca to prepoved kršila, pa sta dolžna plačati denarno kazen v višini 1.000 EUR za vsako oviranje sanacije.

2Predlagatelja sta zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno pa da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje očitata, da je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ni presojalo navedb predlagateljev. Iz mnenja izvedenca, ki sta ga priložila predlogu za izdajo začasne odredbe, izhaja, da je streha potrebna nujne in takojšnje sanacije, in sicer ne le popravila temveč zamenjave, saj popravilo ni ekonomsko upravičeno, življenjska doba strehe pa je že presežena. Za učinkovito in celovito sanacijo strehe je treba izvesti takšna dela, da bo streha v njeni nadaljnji življenjski dobi 15 let služila namenu, ne pa z delnimi sanacijami začasno krpati obstoječe stanje. Sodišče je dejansko stanje opredelilo mimo predloženega mnenja strokovnjaka krovske stroke. Sodišče ni dobro preučilo predložene ponudbe krovca, niti je ni presojalo v zvezi z izvedenskim mnenjem, saj sicer ne bi zapisalo, da ni jasno, zakaj je potrebna demontaža antene in oken. Gre za demontažo in montažo istih strešnih oken v novo streho. Odstranitev antene pa je potrebna že zato, ker ni več v funkciji. Pritožbi prilagata dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca krovske stroke, v katerem ta pojasnjuje, zakaj ni možna le delna strokovna sanacija strehe in da se je stanje medtem še poslabšalo. Sodišče je tudi presojalo pogoj reverzibilnosti, ko je zaključilo, da ta ni podan. Če bi sodišče ob izdaji začasne odredbe kasneje zavrnilo nadomestitev soglasja k predlaganemu poslu, bosta predlagatelja dolžna vsakemu nasprotnemu udeležencu povrniti sorazmeren del stroškov, če ne bi bili izpolnjeni pogoji za dopustno nujno gestijo s strani predlagateljev. Menita tudi, da vprašanja reverzibilnosti ni, ker nobenemu ni v korist, da streha še naprej pušča. Stroške sanacije, ki bi presegla dela, za katera bi sodišče ugotovilo, da so nujna vzdrževalna dela, bi nosila sama. Napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je drugi nasprotni udeleženec izkazal pripravljenost in razumevanje k potrebni sanaciji strehe. Sodišče tudi ni presojalo drugega pogoja za izdajo začasne odredbe iz 151. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), in sicer o potrebnosti izdaje začasne odredbe, da bi se za njiju preprečila očitna krivica. Zaradi propadle strehe grozi škoda predvsem predlagateljema, ki imata v hiši mansardno stanovanje. Prav zato je nedvomno jasno, da mora sodišče takoj, brez vročanja predloga v odgovor nasprotnima udeležencema, odločiti o nadomestitvi soglasja. V primeru neizdaje začasne odredbe, bo stanovanje predlagateljev zaradi dolgotrajnosti sodnega postopka že tako uničeno, da bo brez vrednosti. Menita, da je izpodbijani sklep zaradi napačne uporabe materialnega prava očitno napačen. Opozarjata tudi, da so udeleženci postopka kot solastniki na podlagi pravilnika o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj dolžni izvesti vsa dela, ki so potrebna zato, da se ohranijo stanovanjske stavbe in stanovanja kot celote v dobrem stanju ter omogoči njihovo uporabo in da bi lahko tudi stanovanjska inšpekcija naložila etažnim lastnikom izvedbo vseh del, kot jih predlagata predlagatelja.

3Sodišče prve stopnje je pritožbo vročalo v odgovor nasprotnima udeležencema. Na pritožbo sta oba odgovorila in predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4Prva nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo navedla, da so netočna pritožbena opozorila, da se je stanje strehe poslabšalo. Prav tako ni možnosti porušenja strehe. Predlagatelja tudi nista trdila, da sta streho na mestih, kjer naj bi puščala, želela popraviti, pa sta jima to nasprotna udeleženca preprečila ali prepovedala. Nasprotna udeleženca nujnosti primernemu popravilu ne bi oporekala. Predlagateljema je pot potrebnega in primernega popravila, ki naj prepreči zamakanje, prosto odprta ves čas. Zakonodaja ne sili lastnikov nepremičnin, da bi se ravnali po ekonomski logiki. Potreba po odpravi očitne krivice za nekatere solastnike je v danem primeru kriterij, ki predstavlja bistveni razlog za neutemeljenost začasne odredbe. Kaj konkretno je za zaščito strehe nujno in kaj ne, se lahko sodišče ukvarja s pomočjo izvedenca v glavnem postopku, ne pa v postopku za izdajo začasne odredbe. Iz predloga izreka sklepa o začasni odredbi ne izhaja, koliko naj bi dela stala. Med udeleženci pa niti ni sporno, da zemljiško knjižni deleži niso uporabni za odločanje o denarni obremenitvi nasprotnih udeležencev.

5Prvi nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo navedel, da ne iz predloga ne iz pritožbe ne izhaja, da bi nasprotna udeleženca onemogočala sanacijo, ampak da hočeta predlagatelja povsem novo streho, specificirano točno tako, kot sta si sama zamislila in po njunem izvajalcu. Dejanski namen predlagateljev je v tem, da si na račun nasprotnih udeležencev pridobita večji del financiranja strehe, sicer pa želita sanacijo tega, kar sta sama povzročila, ko sta brez upravnih dovoljenj in soglasij solastnikov porušila staro frčadico ter postavila ogromno sedanjo frčado. Nasprotna udeleženca sta večkrat predlagala sanacijo strehe, predlagatelja pa to zavračala.

6Pritožba ni utemeljena.

7Iz dejanske podlage izpodbijanega sklepa izhaja, da so udeleženci tega nepravdnega postopka solastniki nepremičnin parcela 001 in parcela 002, na katerih stoji večstanovanjska stavba na naslovu Ulica B. 1, s solastninskimi deleži predlagateljev vsakega do 15/200, prve nasprotne udeleženke z deležem 54/200 in drugega nasprotnega udeleženca z deležem 116/200. Predmet tega postopka je ureditev razmerij med solastniki¹, ker med njimi ni bilo doseženo soglasje o sanaciji strehe oziroma poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje nepremičnine (149. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Predlagatelja predlagata nadomestitev tega soglasja. Hkrati sta predlagala izdajo začasne odredbe, ki se po vsebini v vsem ujema z vsebino predloga.

8V skladu s 151. členom ZNP-1 lahko sodišče v postopku za ureditev razmerij med solastniki na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti za to, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike. Zakon torej v teh postopkih predvideva izdajo začasne odredbe, ki se po vsebini ne razlikuje od začasnih odredb izdanih po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tako za začasne odredbe, izdane po omenjenem določilu ZNP-1, kot tudi za začasne odredbe, izdane po ZIZ, velja enak pristop pri ugotavljanju pogojev za njihovo izdajo, posebej v primeru, ko se vsebina predlagane začasne odredbe povsem pokriva z vsebino predloga odločitve o glavni stvari. Prav za tak primer torej gre v obravnavani zadevi.

9Zahteva po zagotovitvi varstva pravic nasprotne stranke oziroma udeležencev v takšnih primerih zahteva restriktiven pristop pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe. Pogojuje ga ustavna zahteva (22. člen Ustave R Slovenije), po kateri sme sodišče v postopku glede pravic in obveznosti določene osebe odločiti le po izvedenem kontradiktornem postopku, v katerem je bila obema strankama oziroma udeležencema postopka zagotovljena enakopravna možnost, da navajata dejstva in dokaze, izjavita pravna naziranja ter se opredelita do vseh procesnih dejanj, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča. Ta zahteva bi bila ogrožena v primeru, če bi se dopustilo izdajanje začasnih odredb, katerih vsebina je enaka vsebini predloga v nepravdnem postopku, saj bi to povzročilo, da bi sodišče o zahtevanem pravnem varstvu odločilo brez zagotovitve pravice nasprotne stranke, da v postopku uveljavlja svoje pravice in premoženjske interese.² Upoštevanje položaja nasprotne stranke oziroma udeleženca zato narekuje sklep, da sme sodišče le v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka predlogu odločitve o glavni stvari. Prav temu načelu je sledilo prvostopenjsko sodišče, ko je poudarilo, da je tudi po 151. členu ZNP-1 dopustno izdati začasno odredbo, ki se v celoti ujema s predlogom odločitve o glavni stvari, le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Če predlagatelj tega pogoja ne izkaže, sodišče ne sme slediti predlogu za izdajo začasne odredbe, saj bi v takšnem primeru brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez pravice nasprotne stranke, da uveljavlja svoje interese, dejansko ugodilo predlogu za odločitev o glavni stvari.

10Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja strinjanje prvostopenjskega sodišča s trditvijo predlagateljev, da je streha zgradbe na nepremičnini, ki je v solasti udeležencev, potrebna sanacije. Glede na navedbe nasprotnih udeležencev iz njunih odgovorov na pritožbo, to tudi ni sporno. Sporno pa je, ali je zares potrebna izdaja začasne odredbe s predlagano vsebino, ki nalaga nadomestitev soglasja za izvedbo posla s popolno zamenjavo nosilne strešne konstrukcije, strešnih oken, oken v frčadah in vsemi potrebnimi spremljevalnimi deli, vključno z montažo dimniških obrob, demontažo antene, …, kar pomeni tudi dejansko izvršitev tega posla, ne da bi nasprotna udeleženca, ki bi glede na vsebino začasne odredbe krila 85 % vrednosti posla, imela možnost, da s svojo udeležbo v postopku branita svoje pravice in premoženjske interese.³ Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ekonomska upravičenost izvedbe del ne more biti kriterij za poseg v pravice nasprotnih udeležencev že z izdajo začasne odredbe. Ta je lahko eden od kriterijev v postopku odločanja o glavni stvari. Hkrati pa je pravilno zaključilo, da že iz same vsebine predlagane začasne odredbe izhaja, da ne izpolnjuje omenjene zahteve edine možnosti in nujnosti, saj mdr. določa tudi opravo del, ki sicer niso nujno potrebna za reševanje akutno ogrožajočega stanja. Pri tem ne gre le za menjavo strešnih oken, oken v frčadah, demontažo antene, ki jih je izpostavilo prvostopenjsko sodišče, in jih problematizira pritožba, ampak tudi npr. dodatno izolacijo strehe, dobavo in montažo kritine ter uporabo materialov prav določenih znamk. Pravilen je zato tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi bilo mogoče z začasno odredbo reševati stanje z manj invazivnimi, pa tudi s stroškovno manj obremenjujočimi posegi, s katerimi bi bilo mogoče zaščititi streho in ki običajno predstavljajo nujne posege oziroma se običajno uporabijo pri reševanju enakih ogrožujočih stanj, kot npr. s prekritjem strehe s ponjavo ali folijo ter odstranitvijo ogrožajočih strešnih obrob. Kot je poudarilo prvostopenjsko sodišče v zaključku obrazložitve izpodbijanega sklep, si tako celovite prenove oziroma zamenjave strehe in ostrešja ni mogoče zagotoviti že z začasno odredbo, ampak je za ugotovitev utemeljenosti predloga odločitve o glavni stvari potreben kontradiktoren sodni postopek, v katerem bodo lahko vsi udeleženci oziroma solastniki uveljavljali svoje pravice in premoženjske interese.

11Izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe je pravilna že iz navedenega razloga, zato ni potrebe po argumentiranju neobstoja tudi drugih pogojev za izdajo ureditvene začasne odredbe.

12Pritožba je glede na navedeno neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13O stroških pritožbenega postopka bo odločeno hkrati s končno odločitvijo o glavni stvari (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je na stavbi, ki je predmet postopka vzpostavljena dejanska etažna lastnina.
² Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97 z dne 16.7.1998.
³ Njihova relevantnost izhaja iz njunih odgovorov na pritožbo.