UPRS Sodba II U 358/2022-12

Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave RS, Finančnega urada Maribor št. DT 4291-59709/2022-6 z dne 6. 7. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je davčni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za odpis oziroma odlog plačila davčnega dolga iz naslova dohodnine za leto 2020 v višini 1.932,48 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 17. 6. 2022 vložil vlogo, v kateri prosi za odpis oziroma odlog plačila davčnega dolga iz naslova dohodnine, dokler ponovno ne dobi zaposlitve. V nadaljevanju organ navaja določbe 101. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Pravilnik), ki urejata podrobnejše kriterije, pogoje in postopek delnega odpisa odloga oziroma obročnega plačila davčnega dolga.

2Iz ugotovitev davčnega organa izhaja, da je tožnik od 24. 7. 2021 nezaposlen in ni prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenci nezaposlenih oseb ter da nima uradno ugotovljenih dohodkov. Iz podatkov o prometu na TRR A., d.d. izhaja, da je tožnik v obdobju zadnjih 6 mesecev pred vložitvijo vloge prejel na račun samo dve nakazili denarnih sredstev, dne 21. 12. 2021 in dne 27. 1. 2022 od očeta B. B. v skupni višini 1.280,00 EUR. Od 27. 1. 2022 dalje ni imel na račun nobenih prilivov. Razen tega je davčni organ ugotovil, da ima tožnik poleg prej navedenega TRR še dva TRR v tujini, in sicer pri C. in pri Č. Tožnik je še lastnik vozila Audi A3 1.6 s prvo registracijo 1. 4. 2008, ki se ne upošteva kot premoženje, saj vrednost vozila ne presega zneska 12 minimalnih plač, in ni lastnik nepremičnega premoženja niti vrednostnih papirjev.

3Ker davčni organ ni razpolagal z uradnimi podatki o dohodkih davčnega zavezanca, kakor tudi ne s prometom denarnih sredstev na TRR v tujini, je bilo tožniku 21. 6. 2022 poslano vabilo, naj v roku 8 dni predloži podatke o prometu na prej navedenih računih v tujini za obdobje od 17. 6. 2021 do 31. 5. 2022. Organ navaja, da tožnik do danega roka vloge ni dopolnil, dne 29. 6. 2022 pa je poslal dopis, v katerem navaja, da mu je delodajalec iz Avstrije dne 23. 7. 2021 odpovedal delovno razmerje zaradi zmanjšanja naročil ter da je od tega dne dalje brez zaposlitve in brez vsakih dohodkov. Živi v hiši svojih staršev v zasilni bivalni sobi (prej garaža). Stroške tega bivalnega prostora pokrivata starša, pri katerih se tudi prehranjuje. Za protivrednost mora opraviti kakšna gospodarska opravila, kot so sekanje drv, košnja zelenic, skrb za očetove ovce, prevoze družinskih članov po opravkih. Glede dveh računov tujini navaja, da nikoli nista bila uporabljena, saj sta bila odprta z namenom plačevanja na internetu, da ne bi svoje primarne kartice izpostavljal spletnim stranem, česar pa ni nikoli realiziral, tako da sta računa prazna in tja ni nikoli prejemal dohodka. Do teh računov nima več dostopa, saj ne ve več gesel in uporabniških imen. Priložil je kopije izpisov transakcijskega računa, odprtega pri A., d.d.

4Davčni organ zaključuje, da ne razpolaga z verodostojnimi podatki o dejanskih dohodkih zavezanca, zato v danem primeru ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja glede pravno-relevantnih dejstev, to je zavezančevega dohodkovnega stanja. Iz uradnih podatkov izhaja, da je tožnik nezaposlen že od julija 2021, vendar nikoli ni bil prejemnik dohodkov iz naslova socialnih transferjev, kar pomeni, da nikoli ni uveljavljal svojih pravic do socialne pomoči. Davčni organ v postopku ni mogel natančno ugotoviti mesečne višine njegovih dohodkov. V postopku je izjavil, da mu pri preživljanju finančno pomagajo starši, tako da se pri njih prehranjuje, nudijo mu tudi bivanje v stanovanjski hiši. Plačilo teh stroškov zavezancu predstavlja dohodek v naravi. Davčni organ mora v skladu z določili 30. člena Pravilnika namreč upoštevati vse dohodke in prejemke, ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne.

5Davčni organ zaključuje, da glede na navedeno ne more ugotoviti dejanskega dohodkovnega stanja zavezanca oziroma dejstva, ali je zavezanec res materialno in socialno ogrožena oseba, zaradi česar tudi ni mogoče ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za odpis ali odlog plačila dolga v skladu z določbami ZDavP-2 in Pravilnika. Razen tega davčni zavezanec davčnemu organu ni predložil prijave glede odprtja ali zaprtja TRR v tujini, kakor tudi ne podatkov o prometu na TRR, zato trditve davčnega zavezanca, da preko omenjenih TRR v tujini ne posluje in je izgubil geslo, davčni organ ne more upoštevati kot razlog za ugodnejši način poravnave davčnega dolga.

6Tožnik se je zoper to odločitev pritožil, Ministrstvo za finance pa je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Drugostopni organ tožniku pojasnjuje, da je zavezancu za davek mogoče omogočiti odpis dolga le v primeru, da dokaže, da izpolnjuje zakonsko določene pogoje, ki so navedeni v 101. členu ZDavP-2 in v Pravilniku. Dokazno breme glede tega je na strani zavezanca, zato mora le-ta dokazati, da izpolnjuje potrebne pogoje, še posebno v delu, ki se nanaša na dokazila, ki jih davčni organ ne more pridobiti iz uradnih evidenc. Ker tožnik vseh zahtevanih dokazil glede odprtih računov v tujini ni posredoval, davčni organ ni mogel ugotoviti, ali dohodki na družinskega člana ne presegajo kriterija, ki je določen za možnost odpisa davčnega dolga. Konkretnega postopka ni mogoče dopolnjevati z naknadno predloženimi dokazili, saj se višina dohodkov ugotavlja za obdobje šest oziroma dvanajst mesecev pred vložitvijo vloge. Ima pa tožnik možnost ponovne vložitve vloge pri pristojnem finančnem uradu, pri čemer mora v postopku slediti navodilom davčnega organa in predložiti vsa dokazila, ki jih bo davčni organ v postopku odločanja potreboval. Če mu tega ne bo uspelo zbrati v danem roku, ima možnost prositi za podaljšanje roka za predložitev dokazil. Drugostopni organ torej pritrjuje prvostopni odločitvi in tožnikovo pritožbo zavrača kot neutemeljeno.

7Tožnik v tožbi, ki jo je vložil v upravnem sporu, pojasnjuje svoj socialni status. Navaja, da je rojen 4. 4. 1996, je samski in biva v zasilnem bivalnem prostoru, ki sta mu ga iz garaže uredila starša. Nima stranišča, niti kopalnice. To uporablja pri sestri, ki živi v prvi etaži hiše, ali pri starših, ki sta si bivalne prostore uredila v prizidku gospodarskega poslopja. V pritličju poleg njegovega ima bivalni prostor tudi njegova babica - očetova mama. Edino premoženje je 18 let star osebni avtomobil Audi A3, ki ga je kupil iz prihrankov, ko je še bil zaposlen. Avto je danes že v zelo slabem tehničnem stanju. Je na lastni oskrbi, starša pa ga povabita na kosilo, kadar jima opravi kakšna opravila, kot je košnja trave, priprava drv za kurjavo, skrb za ovce ipd. Zaposlen je bil v Avstriji pri firmi D. od leta 2019 do 22. 7. 2021, ko je lastnik firme zmanjšal obseg poslovanja in odpustil večje število delavcev, tudi njega. Ves čas išče primerno zaposlitev, a brez uspeha. Na priporočilo Centra za socialno delo se je meseca avgusta prijavil na Zavodu za zaposlovanje v Slovenski Bistrici, kjer so mu odobrili socialno pomoč za čas brezposelnosti v višini 421,89 EUR, ki jo prejema od meseca avgusta 2022 naprej. To je edini prihodek, ki ga ima.

8Pojasnjuje še, da je odločbo o odmeri dohodnine dobil maja 2022, torej v času, ko je že bil deset mesecev brez zaposlitve in brez vsakršnega dohodka. Ker te obveznosti ni mogel poravnati, je vložil ugovor z zaprosilom, da se mu odloži plačilo do takrat, ko bo dobil zaposlitev. Odločitev temelji na zamudi roka za predložitev pisnih dokazil, glede česar navaja, da zaradi nepoučenosti ni prosil za podaljšanje teh rokov. V pritožbi, ki je bila oddana v zakonitem roku, je obrazložil vsa relevantna vprašanja, a mu pristojni organ ni verjel. Zato je začel iskati dokazno gradivo, kar je zahtevalo svoj čas. Vprašljiva sta bila dva transakcijska računa v tujini, ki jih je zelo naivno odprl po nagovoru sodelavcev, preko katerih pa sploh ni posloval. Z veliko težavo je od teh dveh bank dobil izpiske, ki dokazujejo, da na njih nima nobenega denarja in da preko njih ni posloval. Preko enega je eksperimentalno posloval z 10,00 EUR. Ta dokazila je davčni upravi tudi posredoval. Te izpiske je dobil z veliko muko, ker sta oba računa že zaprta.

9Pojasnjuje še nakazila na njegovem TRR pri A., d.d. v skupnem znesku 1.280,00 EUR. Ta denar je oče nakazal na njegov TRR, da je lahko plačal parni čistilec, ki ga je zanj moral naročiti preko spleta v Veliki Britaniji. Šlo je torej izključno za plačilno transakcijo preko njegovega bančnega računa. Sedaj ima TRR blokiran po zahtevi Finančne uprave RS zaradi te terjatve. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

10Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Pojasnjuje, da se v postopku na drugi stopnji presoja pravilnost odločitve organa prve stopnje glede na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku na prvi stopnji in v katerem je dokazno breme glede zatrjevanega dejanskega stanja na zavezancu, zato organ druge stopnje ne more upoštevati naknadno predloženega dokaznega gradiva. Pojasnjuje, da ima tožnik možnost ponovno vložiti vlogo za odpis in v postopku predložiti vsa zbrana dokazila glede računov, ki jih je imel odprte v tujini. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

11Tožba je utemeljena.

12V predmetni zadevi je tožnik dne 15. 6. 2022 vložil vlogo, ki jo je davčni organ štel kot vlogo za odpis oziroma odlog plačila davčnega dolga iz naslova dohodnine. To ureja ZDavP-2 v 101. členu. Ta določa, da davčni organ lahko dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (prvi odstavek). Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca (drugi odstavek). Davčni organ odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge (tretji odstavek). Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila po tem členu ter obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v vlogi, določi minister, pristojen za finance, upoštevaje raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva (četrti odstavek). Ta je to storil s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik).

13Ta v prvem odstavku 29. člena določa, da mora davčni organ pred izdajo odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca - fizične osebe (v nadaljevanju tega dela: davčni zavezanec) in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (drugi odstavek).

14Premoženje in vrednost premoženja se ugotavljata iz podatkov, pridobljenih iz evidenc davčnega organa, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca. Če vrednosti ni mogoče ugotoviti na podlagi podatkov iz prejšnjega stavka, se vrednost premoženja ugotavlja na podlagi primerljive tržne vrednosti istovrstnega premoženja, razen če ta pravilnik določa drugače (prvi odstavek 35. člena Pravilnika).

15Merila za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila ter rok za plačilo določa Pravilnik v 36. členu. Davčni organ lahko dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne obveznosti davčnemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30.in 31. členom tega pravilnika, ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo (prvi odstavek). Davčni organ lahko dovoli obročno plačilo davčne obveznosti davčnemu zavezancu, če višina davčne obveznosti presega višino rednih mesečnih dohodkov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika (drugi odstavek). O roku za plačilo odloženega dolga oziroma številu in višini ter o rokih za plačilo mesečnih obrokov odloči davčni organ glede na višino dohodkov, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika, redne mesečne dohodke davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov ter višino davčne obveznosti (tretji odstavek).

16Merila za odpis in delni odpis določa Pravilnik v 37. členu. Davčni organ lahko delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30.in 31. členom tega pravilnika, ne presegajo 1,5-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov, premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (prvi odstavek). Davčni organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30.in 31. členom tega pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (drugi odstavek).

17Zgoraj navedene zakonske določbe in določbe Pravilnika torej vsebujejo tako nekatere postopkovne (poleg splošnih postopkovnih določb, ki se uporabljajo tudi v tem postopku, in jih določata ZDavP-2 in Zakon o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP¹) kot materialnopravne določbe za odločanje o odpisu oziroma odlogu plačila davčnega dolga. Davčni organ mora o zahtevku odločiti na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca (drugi odstavek 101. člena ZDavP-2 in 29. člen Pravilnika).

18Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da davčni organ dejanskega dohodkovnega stanja tožnika ne more ugotoviti oziroma ne more ugotoviti ali je tožnik res materialno in socialno ogrožena oseba in zato ne more ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za odpis oziroma odlog plačila davčnega dolga.

19Za takšno postopanje in zaključek v zgoraj navedenih zakonskih in podzakonskih določbah ni podlage. Davčni organ namreč mora odločiti o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih evidenc in evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca. Kar zadeva odgovor tožnika na poziv davčnega organa za dopolnitev vloge za odpis oziroma odlog davčnega dolga, iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik na poziv odgovoril v danem roku in v njem pojasnil težave s pridobivanjem podatkov o računih v tujini. Do teh okoliščin se davčni organ v svoji odločitvi ni opredelil. Tudi v tem postopku velja načelo materialne resnice iz 5. člena ZDvP-2, ki davčnemu organu nalaga, da ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, torej tudi tista, ki so v korist zavezanca za davek. Iz 101. člena ZDavP-2, ki ureja odpis oziroma odlog plačila davka, kaj drugega ne izhaja.

20Glede na to, da je tožnik v danem roku odgovoril na poziv davčnega organa o dopolnitvi vloge in opisal težave pri pridobivanju zahtevanih podatkov, bi moral davčni organ navedene okoliščine razjasniti in dokazno oceniti in, če bi se izkazalo za potrebno, pri pridobivanju teh podatkov sodelovati. Tožena stranka na naroku za glavno obravnavo nobenih ovir za to ni navajala.

21Tožena stranka tudi s sklicevanjem na dokazno breme tožnika (v drugostopni odločbi in odgovoru na tožbo) ne more biti uspešna. Seveda lahko samo prosilec za odpis oziroma odlog davčnega dolga opiše svoje socialne razmere in druge osebne okoliščine², vendar je, ko tožnik za to ponudi ustrezno trditveno podlago, ugotavljanje dejanskega stanja podvrženo načelo materialne resnice iz 5. člena ZDavP-2, kar pomeni, da je tudi na strani davčnega organa, da si aktivno prizadeva za njegovo popolno in pravilno ugotovitev.

22Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe zaradi napačne uporabe določb 101. člena ZDavP-2 in citiranih določb Pravilnika napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je posledično nepopolno ostalo ugotovljeno tudi dejansko stanje, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (peti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in v 30 dneh ponovno odločiti o zadevi. Pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na stališča, ki se tičejo postopka.

¹ Za vprašanja tega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo ali z zakoni, ki urejajo odmero davka in postopek pred davčnim organom, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek (tretji odstavek 2. člena ZDavP-2).
² Po presoji sodišča je v tem smislu treba razlagati tudi sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 161/2015 z dne 6. 10. 2015.