VSK Sklep I Kp 34221/2024

I. Pritožbi zagovornice obdolženega A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, v katerem se nanaša na obdolženega A. A. ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje, da v roku 24 ur znova odloči o predlogu za podaljšanje pripora zoper obdolženega A. A., pri čemer obdolženec A. A. do sprejema vnovične odločitve ostaja v priporu.

II. Pritožbi zagovornic obdolženih B. B. in C. C. se kot neutemeljeni zavrneta.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pripor odrejen zoper vse tri obdolžence iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšalo tudi po vloženi obtožnici.

2Zoper sklep se pritožujejo zagovornice vseh treh obdolžencev. Zagovornica obdolženega A. A. se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb kazenskega postopka in kršitve 22. člena Ustave ter sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog za podaljšanje pripora in odredi takojšnjo izpustitev obdolženca na prostost.

3Zagovornica obdolženega B. B. se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu pripor odpravi, podrejeno pa, da mu določi varščino v višini 20.000,00 EUR.

4Zagovornica obdolženega C. C. se pritožuje smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu pripor odpravi.

5Pritožba zagovornice obdolženega A. A. je utemeljena, pritožbi zagovornic obdolženih B. B. in C. C. nista utemeljeni.

6Zagovornica obdolženega A. A. očita sodišču prve stopnje, da pri odločanju o predlogu državne tožilke za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici ni upoštevalo izjave obrambe z dne 12.7.2024.

7Drži očitek zagovornice, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo, ki omogoča obdolžencu, da lahko v roku 24 ur poda odgovor na predlog, kot je to določeno v drugem odstavku 272. členu ZKP, s čimer je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP ter je zaradi navedenega potrebno sklep v tem delu razveljaviti.

8V skladu z drugim odstavkom 272. člena ZKP v primeru, da je obdolženec v priporu in je v obtožnici predlagano naj se pripor podaljša, sodišče pouči obdolženca, da lahko v roku 24 ur poda odgovor na predlog. Senat nato v roku treh dni od prejema odgovora oziroma izteka roka za odgovor odloči in izda sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi. S takšnim postopanjem sodišče omogoči obdolžencu pravico do kontradiktornosti in do učinkovite obrambe, ki izhajata iz 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (podobno sklep Višjega sodišča v Celju I Kp 54321/2022 z dne 12.10.2022 in odločba Ustavnega sodišča Up-139/22-19 z dne 11.5.2023).

9Predlog za podaljšanje pripora je bil posredovan zagovornici in obdolžencu z dopisom z dne 11.7.2024, s katerim je sodišče prve stopnje oba pozvalo, da se lahko v roku 24 ur o predlogu izjavita. Navedeno sta prejela 12.7.2024 in sicer obdolženec ob 11.57 uri, zagovornica pa ob 9.53 uri, kot to izhaja iz listinskih številk 432 in 442 spisa. Ob tem je obdolženec izjavil, da bo izjavo podala njegova zagovornica. Senat sodišča prve stopnje je nato 14.7.2024 izdal izpodbijani sklep, ki je bil 15.7.2024 odpravljen v slovenskem jeziku strankam in ZPKZ Koper, v prevodu pa 25.7.2024, kot to izhaja iz listinske številke 450 spisa. Dne 16.7.2024 je sodišče prve stopnje nato prejelo odgovor zagovornice na predlog za podaljšanje pripora (listinska številka 460), ki ga je slednja poslala priporočeno po pošti 12.7.2024 ob 12.56 uri, torej v okvirju podanega roka in na z zakonom predpisan način.

10Z navedenim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo pravico obdolženca do kontradiktornosti in do učinkovite obrambe, saj je pri odločanju upoštevalo zgolj navedbe državnega tožilstva, ni pa upoštevalo navedb zagovornice, pri čemer je že obdolženec posebej opozoril sodišče prve stopnje, da bo izjavo podala njegova zagovornica. Ravno tako za zagotovitev učinkovite obrambe ne more zadostovati zgolj vročitev obdolžencu, saj ima slednji zagovornico, ki mu omogoča učinkovito obrambo. Ob tem držijo tudi navedbe zagovornice o tem, da je državna tožilka vložila obtožnico s predlogom za podaljšanje pripora šele 11.7.2024. Obtožnica je namreč datirana z 10.7.2024, vložena pa je bila neposredno 11.7.2024 ob 15.01 uri, kot to izhaja iz listinske številke 425. Pripor zoper obdolženca je bil podaljšan do 15.7.2024 do 11.33 ure. Navedeno postopanje državnega tožilstva ne more biti v škodo obrambe in pomeniti, da obramba ne bo imela učinkovite pravice do odgovora na navedbe državne tožilke zaradi časovne stiske.

11V ponovljenem postopku odločanja o predlogu državne tožilke bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi odgovor na predlog, ki ga je podala zagovornica, ter o predlogu za podaljšanje pripora skladno z 20. členom Ustave RS odločiti v roku 24 ur od prejema tega sklepa ter sklep obdolžencu tudi vročiti v primeru, če bo predlogu ugodilo.

12Zagovornica obdolženega B. B. ponovno navaja, da obdolženec zanika storitev kaznivega dejanja in poudarja, da prebežniki niso bili zaslišani. Te navedbe pravilnosti izpodbijane odločitve ponovno ne morejo omajati, saj se ta opira predvsem na objektivna dejstva, medtem ko sam obdolženec v preiskavi ni podal zagovora. Da je tudi pri njemu podan utemeljen sum, je sodišče prve stopnje že večkrat obrazložilo, tako da k temu, kar je bilo rečeno, ni treba ničesar novega dodati. Pritožnica ponovno zgolj posplošeno izpodbija obstoj begosumne nevarnosti češ, da se obdolženec na prostosti ne namerava izmikati kazenskemu postopku, vendar te navedbe ne predstavljajo zadostne garancije za dejansko udeležbo obdolženca tekom postopka. Kolikor pa ponovno predlaga sprejem varščine, tokrat v višini 20.000,00 EUR, je treba pojasniti, da mora o tem predlogu najprej odločiti sodišče prve stopnje. Zagovornica tako ne navaja nobenih novih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev o podanih pripornih razlogih.

13Zagovornica obdolženega C. C. ponovno meni, da utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ni podan zato, ker so vsi prebežniki, ki so bili zaustavljeni, podali namero za mednarodno zaščito, ker v smislu 35. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) pomeni, da ne morejo biti obravnavani kot osebe, ki nezakonito prehajajo državno mejo. Pritožbeno sodišče ponovno zaključuje, da ta navedba ne pomeni, da zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja niso podani, saj se navedena določba ZMZ-1 nanaša le na osebo, ki je nezakonito vstopila v Republiko Slovenijo. V tem primeru ne bo obravnavana kot storilec nezakonitega prehoda državne meje, vendar le v primeru, da v najkrajšem možnem času poda prošnjo za mednarodno zaščito. To pa seveda ne pomeni, da v našo državo taka oseba ni vstopila nezakonito oziroma brez dovoljenja in da zaradi tega ravnanje obdolžencev naj ne bi bilo protipravno. Tudi ta zagovornica tako ne navaja nobenih novih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev o podanih pripornih razlogih.

14Ker je glede na vse obrazloženo vložena pritožba zagovornice obtoženega A. A. utemeljena, vloženi pritožbi zagovornic obdolženega B. B. in obdolženega C. C. pa nista utemeljeni, je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP odločilo, kot izhaja iz izreka.