VSL Sklep Cst 4/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku odpustilo obveznosti.

2Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik zaradi zlorabe pravice do odpusta obveznosti in zaradi prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim položajem. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se odpust obveznosti zavrne, in priglasil pritožbene stroške.

3Upravitelj je navedbam v pritožbi nasprotoval, predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 11. 2022 začelo postopek odpusta obveznosti, s katerim je dolžniku določilo preizkusno obdobje dve leti od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Zadnji dan preizkusnega obdobja je potekel 18. 11. 2024. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, do poteka preizkusnega obdobja nihče ni vložil ugovora proti odpustu obveznosti, sodišče pa je tudi ponovno preverilo obstoj ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in ugotovilo, da ovira ne obstoji, zato je odločilo, da se stečajnemu dolžniku njegove obveznosti odpustijo (1. točka prvega odstavka in četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP).

6Pritožnik nobene (za odločitev bistvene) ugotovitve sodišča prve stopnje ne izpodbija, pač pa navaja (ugovorne) razloge iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki bi jih lahko uveljavljal v ugovoru proti odpustu obveznosti, katerega pa ni vložil. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP) in da v postopku ni bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti (1. točka prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP), pritožnik ne more uspeti z navajanjem dejstev, ki bi utegnila biti pomembna, če bi jih uveljavljal pravočasno, to je v pravočasno vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti (1. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bi v tem primeru izpodbijani sklep smelo izdati šele po pravnomočno zavrženem ali zavrnjenem ugovoru (2. točka prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP). Ker pritožnik ugovora proti odpustu obveznosti ni vložil, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.¹

7Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

8Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Prim. Cst VSL sklep Cst 479/2018 z dne 2. 10. 2018, VSL sklep Cst 8/2018 z dne 18. 1. 2018