VSRS Sklep I Kp 38432/2010

Pritožbe se zavržejo.

1Okrožno sodišče v Mariboru je na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oškodovano gospodarsko družbo A. d.o.o. (v nadaljevanju oškodovanca) s priglašenim zahtevkom v skupni višini 774.477,16 EUR napotilo na pravdo.

2Višje sodišče v Mariboru je ugodilo pritožbama okrajnega državnega tožilca Tomaža Baumana in oškodovanca ter sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da morata obsojena A. A. in B. B. oškodovancu nerazdelno plačati 774.477,16 EUR, glede obsojenih C. C., D. D., E. E. ml. in F. F. pa je oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje so zagovornika obsojenih A. A. in B. B. ter oškodovanec vložili pritožbe. Prvi predlaga, da Vrhovno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje pred spremenjenim senatom. Drugi Vrhovnemu sodišču primarno predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev višjega sodišča spremeni tako, da pritožbi oškodovanca in okrajnega državnega tožilca zavrže oziroma ju zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Oškodovanec pa Vrhovnemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da obsojenima C. C. in D. D. v roku 15 dni naloži nerazdelno plačilo 523.677,00 EUR oškodovancu.

4Na pritožbi so odgovorili zagovornica obsojenega C. C., odvetnica mag. Cvetka Žirovnik, zagovornica obsojenega D. D. odvetnica Teja Godec, obsojeni D. D. sam ter okrajni državni tožilec Tomaž Bauman.

5Pritožbe niso dovoljene.

6V skladu s prvim odstavkom 398. člena ZKP je zoper sodbo sodišča druge stopnje dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče samo v naslednjih primerih: 1) če je sodišče druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let ali če je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bila izrečena taka kazen; 2) če je sodišče druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugače kakor sodišče prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo; 3) če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo obtožbe in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega in 4) če je sodišče druge stopnje s sodbo tretji osebi vzelo predmet (drugi odstavek 73. člena Kazenskega zakonika; KZ-1) ali premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem (75., 77.a in 77.b člen KZ-1) ali če je pravni osebi s sodbo izreklo odvzem premoženjske koristi (77. člen KZ-1).

7V tej zadevi sta zagovornika obsojenih A. A. in B. B. ter oškodovanec vložili pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje o premoženjskopravnem zahtevku. Ker za takšen primer prvi odstavek 398. člena ZKP možnosti pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje ne predvideva, niti izpodbijana odločitev ne temelji na drugačnem dejanskem stanju, ki bi ga sodišče druge stopnje ugotovilo po opravljeni obravnavi (odločitev je namreč sprejelo na seji), vložene pritožbe po zakonu niso dovoljene.

8Vrhovno sodišče jih je zato na podlagi 390. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZKP zavrglo.