VSM Sklep I Cp 437/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) z dne 5. 12. 2023, dopolnjeno dne 2. 4. 2024, zavrglo. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnik. Navaja, da je vložil ugotovitveno tožbo in je zadostil vsem pogojem ugotovitvene tožbe, plačana je bila tudi sodna taksa, sam pa zahteva, da mu notarka A. A. (toženka) izbriše hipoteko za prvi kredit, katerega je odplačal, drugi kredit je potrdila toženka skupaj z odvetnikom B. B., brez da bi prvi kredit izbrisala iz zemljiške knjige, saj ničnost notarskega zapisa ugotavlja sodišče po uradni dolžnosti. Banka ni imela dovoljenja za delo v Sloveniji, ničnost je podana zaradi Zakona o potrošniških kreditih, notar je v zemljiško knjigo vpisal ničen pravni posel brez matične številke, potrebno je vrniti obresti in kredit, kredit je bil odplačan, zahteva pa stroške za nelegalno izvršbo in odškodnino v višini 3.465,00 EUR, tožba pa se ne more zavreči, ker ničnost spada pod kazenske določbe.

2Pritožba ni utemeljena.

3Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

4Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožnik vložil tožbo, ker je bil sestavljen ničen notarski zapis za kredit, ki je bil odplačan in preplačan. Notarka je vpisala v zemljiško knjigo ničen posel brez matične številke in naslova, čeprav je to pogoj za vpis v zemljiško knjigo, banka pa nima pravice poslovati v Sloveniji. V notarski listini jasno piše izvršilni naslov. Predlaga možnost izvensodne poravnave, da mu notarka plača 10.000,00 EUR, izbriše hipoteko, v nasprotnem primeru bo vložil kazensko ovadbo na tožilstvo.

5Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom z dne 26. 2. 2024 pozvalo, da tožbo dopolni v skladu s prvim odstavkom 180. člena ZPP tako, da poda določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navede dodatna relevantna dejstva in dokaze. Pri tem ga je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru tožbo zavrglo.

6Tožba se lahko torej obravnava šele, če vsebuje določene trditve in dokaze. Tako je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožnika pozvalo k dopolnitvi tožbe. V dopolnitvi tožbe, ki jo je vložil 3. 4. 2024, je zapisal, da od notarke zahteva izbris odplačanega kredita, kredit je, kot notarska namestnica s prejšnjim delodajalcem, sestavila toženka, brez da bi prvi kredit izbrisala, čeprav ga je poplačal. Zahteva povrnitev obresti in odškodnino zaradi zlorabe izvršbe in motenja posesti ter v zvezi s tem povzročenimi stroški. Zahteva 10.000,00 EUR, to so obresti in odškodnina za stroške v zvezi z nelegalno izvršbo. Nadalje navaja, da ji tudi dvojni magisterij ne bi pomagal, da bi pojasnila, kako sta z odvetnikom B. B. prišla do zneska 73.000,63 EUR, saj kdo napiše 63 centov.

7V skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP sodišče tožbo oziroma vlogo zavrže, če vlagatelj vloge ne dopolni oziroma ne dopolni pravilno.

8Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tako kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnik ni postavil določnega tožbenega zahtevka, podal je zgolj določene trditve, ki jih predloženi dokazi ne potrjujejo. Sicer navaja denarne zneske ki jih zahteva, vendar ne navede konkretno od koga terja plačilo ter ne navaja dejstev, ki bi utemeljevala zahtevek. Vse kar navede je, da zahteva 6.535,00 EUR obresti in 3.465,00 EUR za odškodnino za stroške v zvezi z nelegalno izvršbo, pri tem pa v zvezi s slednjim ne navede nobenih dejstev, predvsem pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne postavi določnega tožbenega zahtevka.

9Tožnik sicer prilaga notarski zapis ter sporazum o zavarovanju, vendar pa te listine ne dokazujejo zahtevka, oz. iz njih ne izhaja, da ima tožnik zahtevek zoper toženko.

10Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).