VSM Sodba I Cpg 178/2024

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 559,98 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklepa, sprejeta na 31. skupščini družbe A. d.d., opravljeni dne 21. 12. 2022 ki sta v notarskem zapisniku poteka in sklepov 31. skupščine družbe, ki ga je sestavila notarka B. B. iz Maribora, opr. št. SV .../2022 z dne 21. 12. 2022, in sicer: sklep pod zaporedno številko 2 o povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.d. s stvarnim vložkom in sklep pod zaporedno številko 3 o spremembi statuta družbe (točka I. izreka). Sklenilo je, da tožena stranka (v nadaljevanju toženka) v celoti nosi potrebne pravdne stroške tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice), o višini katerih bo sodišče odločilo po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (točka II. izreka).

2Zoper sprejeto odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje toženka.

Navaja, da je pri izvedbi 31. skupščine družbe A. d.d. izpolnila vse zakonske predpostavke, ki so nujne za pravilno in zakonito izključitev prednostne pravice delničarjev. Izključitev je bila vnaprej napovedana, izrecno opredeljena v sklepu o povečanju osnovnega kapitala družbe in sprejeta z najmanj tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Tožnica je pred zasedanjem skupščine prejela pisno poročilo poslovodstva o razlogu za izključitev prednostne pravice. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD - 1) pa nikjer ne določa vsebine poročila in njegovega obsega, zato se pri njegovi sestavi izhaja iz njegove vsebine oziroma namena. V konkretnem primeru je šlo za povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, ki ga lahko zagotovi le njegov lastnik in je zato že po naravi pravnega posla izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev do vpisa novih delnic nujna in neizogibna. Za izključitev prednostne pravice do novih delnic v primeru povečanja osnovnega kapitala s stvarnim vložkom po stališču pravne teorije in sodne prakse tudi ni potrebno opraviti formalnih zahtev po četrtem odstavku 337. člena ZGD - 1, torej ni obveze poslovodstva, da skupščini sploh predloži pisno poročilo o utemeljenem razlogu za popolno ali delno izključitev prednostne pravice (prim. VSL sklep IV Cpg 197/2022). Kljub temu je poslovodstvo družbe v konkretnem primeru zaradi zagotavljanja transparentnosti in možnosti razjasnitve morebitnih vprašanj na sami skupščini tako poročilo pripravilo in z njim več kot mesec dni pred skupščino seznanilo delničarje družbe. Tožnica kljub temu na skupščini v zvezi z izključitvijo prednostne pravice ni imela nobenih predlogov, pripomb ali vprašanj. Svoje pravice do obveščenosti ni izkoristila, to svojo napako pa želi sanirati z vloženo tožbo.

V zvezi s samimi razlogi izpodbojnosti sprejetih sklepov toženka v pritožbi navaja, da materialne predpostavke za izključitev prednostne pravice delničarjev zakonsko sploh niso predpisane in v tem smislu sploh ne morejo biti kogentne. Zaključek sodišča, da je bila v zadevi zaradi neizpolnjevanja materialnih predpostavk za izključitev prednostne pravice delničarjev kršena kogentna zakonska določba, zato ni pravilen. Toženka ponovno poudarja, da je v konkretni zadevi ključen izbrani način dokapitalizacije in da pisno poročilo poslovodstva pri dokapitalizaciji s stvarnim vložkom sploh ni potrebno. Tudi sicer pa je zakonsko kogentno predpisana le pisna oblika poročila, čemur je bilo v danem primeru zadoščeno. Prav tako je poročilo vsebinsko pokrilo vse materialne predpostavke za izključitev prednostne pravice ostalih delničarjev, ki jih je oblikovala pravna teorija. Že res, da morebiti iz poročila ne izhajajo odgovori na vsa, kasneje v tožbi izpostavljena vprašanja delničarja, vendar je slednji s temi vprašanji prekludiran, ker jih ni zastavil na sami skupščini družbe. Vsebina sprejetega sklepa o povečanju osnovnega kapitala pa zaradi njegove neaktivnosti ni v nasprotju z zakonom ali statutom, kot zaključuje sodišče v izpodbijani sodbi. Sodišče prve stopnje je po mnenju toženke preseglo svoje okvire odločanja o izpodbojnosti sklepov skupščine.

Nadalje toženka pojasnjuje, da tudi ostali zakonski pogoji za izpodbijanje sklepov skupščine niso bili podani. Sodišče prve stopnje je nedvomno ugotovilo, da postopkovna pravila niso bila kršena, prav tako ni bila kršena pravica delničarja do obveščenosti. Okoliščina, da bi poskušal delničar svojo glasovalno pravico uresničevati na škodo družbe in v svojo korist pa sploh ni bila zatrjevana in uveljavljana.

Glede na vse navedeno toženka predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo "razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne". Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo kot neutemeljene oziroma pravno zmotne prereka pritožbene navedbe toženke. Zatrjuje, da pritožnica na splošno oporeka stališču sodišča prve stopnje in ponavlja svoje trditve iz postopka na prvi stopnji, do katerih se je že sodišče prve stopnje konkretno opredelilo in jih obrazloženo zavrnilo. Oporeka pritožbenim očitkom o zmotni uporabi materialnega prava in izpostavlja, da morajo biti skladno s stališči v pravni teoriji in sodni praksi tudi pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki izpolnjene materialne predpostavke za izključitev prednostne pravice. Le-te so sestavni del kogentnega predpisa, saj četrti odstavek 337. člena ZGD - 1 zahteva utemeljen razlog za popolno ali delno izključitev prednostne pravice. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da lahko delničar v postopku z izpodbojno tožbo doseže presojo predpostavk za izključitev prednostne pravice. Pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki družbi ni treba izpolniti formalnih predpostavk, vseeno pa mora obstajati stvarno utemeljen razlog za izključitev prednostne pravice (t.j. materialne predpostavke). Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da razlogi za izključitev prednostne pravice, ki jih je poslovodstvo toženke navedlo v pisnem poročilu, niso stvarno upravičeni. Razlogi sodišča so prepričljivi, strokovni in pravno utemeljeni. Ničesar v zvezi s pravico tožnice, da je v tem postopku zatrjevala in dokazovala neobstoj stvarno utemeljenih razlogov za izključitev prednostne pravice, sodišče prve stopnje ni povezalo s pravico do obveščenosti, zlasti pa slednje ni razširilo preko meja, ki jih določata ZGD - 1 in sodna praksa. Tožnica zato predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je sodbo preizkusilo v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in opravilo uradni preizkus izpodbijane odločitve (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pavšalno zatrjevanih postopkovnih kršitev toženka ne konkretizira, sodišče druge stopnje pa ni ugotovilo, da bi bila izpodbijana sodba obremenjena s katero od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP).

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa v zadevi pravno relevantna dejstva in na tako ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialno pravno pravilno odločitev. Sodišče druge stopnje zato povzema pravilno, jasno in izčrpno obrazložitev izpodbijane sodbe in glede posameznih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP), dodaja:

7V obravnavani zadevi tožnica s tožbo izpodbija sklep skupščine toženke o povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.d. s stvarnim vložkom (nepremičnino ID znak: parcela ... 707/7, ki jo kot vpisnik in vplačnik novo izdanih delnic zagotovi družba C. d.o.o.) in sklep o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev do vpisa novih delnic v korist vplačnika stvarnega vložka. V posledici takšnega tožbenega predloga izpodbija tudi odločitev o spremembi statuta družbe.

8Ob ugotovitvi, da je tožnica izpolnila procesne predpostavke za izpodbijanje sklepa skupščine (t.j. da je tožnica kot delničar toženke na sami skupščini dne 21. 12. 2022 napovedala izpodbojno tožbo¹) in tožbo vložila v predpisanem enomesečnem zakonskem roku od dneva, ko se je končala skupščina², je sodišče prve stopnje v nadaljevanju presojalo, ali je sklep skupščine toženke o povečanju osnovnega kapitala družbe s stvarnim vložkom in izključitvijo prednostne pravice dotedanjih delničarjev do vpisa novih delnic ter posledično sklep o spremembi statuta družbe izpodbojen v smislu določila 395. člena ZGD - 1.

9Skladno z določilom 395. člena ZGD - 1 se lahko sklep skupščine izpodbija, (1) če je v nasprotju z zakonom ali statutom ali če je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (prvi odstavek 395. člena ZGD - 1), (2) če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti (drugi odstavek 395. člena ZGD - 1) ali (3) če je delničar z uresničevanjem glasovalne pravice zase ali v korist tretjega poskušal pridobiti posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev, če je na podlagi sprejetega sklepa skupščine ta namen mogoče doseči (tretji odstavek 395. člena ZGD - 1).

10Tožnica je sprejeta sklepa skupščine izpodbijala iz treh razlogov. Prvič, zaradi kršitve pravice delničarja do obveščenosti (305. člen ZGD - 1). Drugič, zaradi nasprotovanja sklepa zakonskemu določilu 337. člena ZGD - 1, ker niso obstajale materialne predpostavke za izključitev prednostne pravice delničarjev do vpisa novih delnic. In tretjič, zaradi okoliščin po tretjem odstavku 395. člena ZGD - 1.

11Presoja sodišča prve stopnje, da toženka ni kršila pravice tožnice do obveščenosti na pritožbeni stopnji ni sporna. Prav tako ni pritožbeno sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja okoliščin po tretjem odstavku 395. člena ZGD - 1. Na pritožbeni stopnji ostaja sporno vprašanje, ali morajo tudi pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom za izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev do novih delnic obstajati materialne predpostavke in ali so bile te v konkretnem primeru podane.

12Prednostna pravica do novih delnic je pravica dosedanjih delničarjev, da ob povečanju osnovnega kapitala družbe prednostno vpišejo nove delnice v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu (prvi odstavek 337. člena ZGD-1). Osnovni namen prednostne pravice je v tem, da se delničarjem pri povečanju osnovnega kapitala omogoči, da ohranijo dosedanji kapitalski delež v družbi, hkrati pa delničarje varuje pred morebitnim razvrednotenjem premoženjske vrednosti njihovih delnic. Prednostna pravica pa ni absolutna. Mogoče jo je v celoti ali delno izključiti samo s sklepom o povečanju osnovnega kapitala (tretji odstavek 337. člena ZGD - 1).

13Pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki (334. člen ZGD - 1) je treba v samem sklepu o povečanju določiti tudi osebo, od katere družba pridobi stvarni vložek in število delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic, ki jih je treba zagotoviti za stvarni vložek. S tem se že s sklepom določi tudi vpisnik novih delnic in obstoječi delničarji teh delnic ne morejo vpisati. Prav ima pritožnica, da je zato pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki prednostna pravica obstoječih delničarjev do novih delnic po naravi stvari izključena, vendar pa morajo tudi v tem primeru obstajati pogoji, ki jih za izključitev zahteva zakon³. Tudi v sodni praksi⁴ je že bilo zavzeto stališče, da čeprav pri povečanju osnovnega kapitala ni treba izpolniti formalnih zahtev⁵ za izključitev prednostne pravice po četrtem odstavku 337. člena ZGD - 1, pa morajo biti tudi pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki izpolnjene materialne predpostavke za izključitev prednostne pravice. Povedano drugače, izključitev prednostne pravice mora biti tudi v tem primeru stvarno upravičena. Stvarna upravičenost je podana (in materialne predpostavke izpolnjene), (1) če izključitev prednostne pravice služi cilju, ki je v interesu družbe, (2) če je izključitev prednostne pravice za dosego tega cilja primerna in potrebna in (3) če je sorazmerna.

14Sodišče prve stopnje s presojo obstoja materialnih predpostavk za izključitev prednostne pravice v izpodbijani sodbi v ničemer ni odstopilo od enotnega stališča sodne prakse, kot zatrjuje toženka. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi IV Cpg 197/2022 z dne 2. 6. 2022 res zapisalo da "razlogi za izključitev prednostne pravice niso relevantni", vendar je treba zavzeto stališče upoštevati v okoliščinah danega primera. Zavzeto je bilo v registrskem postopku, v katerem pa je presoja materialnih predpostavk izključitve prednostne pravice izključena.⁶ Sicer pa niti sodna praksa niti pravna teorija doslej nista izključili obveznosti, da morajo biti tudi pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki izpolnjene materialne predpostavke za izključitev prednostne pravice⁷ in da je njihova presoja podvržena sodni kontroli v okviru presoje izpodbojnosti sklepa o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom iz navedenega razloga⁸ (sodba VSL I Cpg 131/2022 z dne 1. 6. 2022).

15Stališče pritožnice, da naj bi bila presoja razlogov za izključitev prednostne pravice pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v vsakem primeru in vedno izključena, kar naj bi po mnenju toženke pomenilo odsotnost potrebe po obstoju formalnih in materialnih predpostavk izključitve prednostne pravice in tudi izključitev sodne presoje takšnega povečanja osnovnega kapitala, je torej v nasprotju z obstoječimi stališči v pravni teoriji in sodni praksi, pa tudi v nasprotju z namenom instituta prednostne pravice in načelom varstva manjšinskih delničarjev, ki ga le-ta zagotavlja. Omogočalo pa bi tudi, da bi večinski delničar z zadostnim deležem glasovalnih pravic z odločitvijo o dokapitalizaciji s stvarnim vložkom razvrednotil ostale manjšinske delničarje, pri čemer pa takšna odločitev ne bi bila podvržena nobeni sodni kontroli. Tako bi se glede na izbrani način dokapitalizacije (denarni ali stvarni vložki) lahko zaobšel cilj, ki ga je zakonodajalec zasledoval z določitvijo prednostne pravice, kar pa gotovo ni bil njegov namen.

16Zmotno je nadalje stališče pritožnice, da zgoraj navedene materialne predpostavke za izključitev prednostne pravice, ki jih je izoblikovala pravna teorija, niso del kogentnega materialnega prava in da zato njihovo pomanjkanje ne more predstavljati kršitve zakona in s tem izpodbojnega razloga po prvem odstavku 395. člena ZGD -1. Materialne predpostavke so del kogentnega predpisa, saj četrti odstavek 337. člena ZGD - 1 od poslovodstva zahteva utemeljen razlog za popolno oziroma delno izključitev prednostne pravice, kar pomeni, da je dopustno prednostno pravico izključiti le, če je to stvarno upravičeno, t.j. če so izpolnjene materialne predpostavke.

17Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje v točki 50 obrazložitve sodbe, da prizadeti delničar lahko zatrjuje, da razlog za popolno izključitev prednostne pravice ne obstaja, kar je pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom neposredno povezano z razlogom za sprejem stvarnega vložka oziroma za povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, tudi če njegova pravica do obveščenosti ni bila kršena. Gre za samostojen razlog za izpodbojnost sklepa po prvem odstavku 395. člena ZGD - 1, ki se lahko uveljavlja in obravnava ločeno od kršitve pravice do obveščenosti, s katero ga povezuje pritožnica, ko neutemeljeno navaja, da je tožnica zaradi neuveljavljanja pravice do obveščenosti na sami skupščini prekludirana pri uveljavljanju izpodbojnosti sklepa o povečanju osnovnega kapitala zaradi nezakonite izključitve prednostne pravice.

18Materialno pravno pravilna je nadalje presoja sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru razlogi za izključitev prednostne pravice, ki jih je toženčevo poslovodstvo navedlo v pisnem poročilu, niso stvarno upravičeni razlogi, ki bi narekovali povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom in posledično izključitev prednostne pravice. Za takšno presojo sodišče prve stopnje ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja, saj je vprašanje, ali so zatrjevani razlogi takšni, da v smislu izoblikovanih kriterijev za presojo obstoja materialno pravnih predpostavk utemeljujejo povečanje osnovnega kapitala s popolno izključitvijo prednostne pravice obstoječih delničarjev, pravno vprašanje.

19Sodišče prve stopnje je pri presoji stvarne upravičenosti izključitve prednostne pravice delničarjev kot posledice izbranega načina dokapitalizacije s stvarnim vložkom, pravilno upoštevalo, da mora družba imeti in izkazati poseben interes po pridobitvi prav konkretnega premoženja (stvarnega vložka), ki mora biti takšno, da ga družba od tretje osebe ne more pridobiti z navadnim poslom (pogodbo) po poprejšnjem povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki⁹. Z vidika zatrjevanih razlogov (centralizacija poslovanja in zmanjšanje varnostnih tveganj z načrtovano izgradnjo nove poslovne stavbe na nepremičnini, ki je predmet stvarnega vložka) je natančno in skrbno presodilo obstoj vseh materialnih predpostavk (interes oziroma cilj družbe, nujnost in primernost in sorazmernost ukrepa z zasledovanim ciljem družbe) in prepričljivo zaključilo, da v konkretnem primeru niso izkazane.

20Ugotovitvam oziroma zaključkom sodišča prve stopnje v točkah 51 do 64 obrazložitve sodbe, ki jih sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema, toženka v pritožbi konkretizirano sploh ne oporeka. Ponavlja vsebino pisnega poročila poslovodstva in vztraja, da je le-to skladno z zakonskimi določbami, pri čemer zmotno izhaja iz tega, da materialnopravne predpostavke niso potreben del le-tega oziroma da jih ne rabi izkazati. S tem pa pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne izpodbije.

21Po vsem obrazloženem je torej sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo izpodbijana sklepa skupščine. Prav tako je glede na uspeh pravdnih strank (154. člen ZPP) pravilna porazdelitev stroškovnega bremena v točki II izreka sodbe.

22Sodišče druge stopnje je zato pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

23O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP.

24Toženka zaradi neuspeha s pritožbo sama krije svoje stroške, mora pa tožnici povrniti pritožbene stroške. Za odgovor na pritožbo, v katerem se je obrazloženo opredelila do pritožbenih očitkov toženke, se tožnici skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) prizna 750 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 22/1 OT), 15 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar upoštevaje vrednost točke v višini 0,60 EUR, skupaj znaša 559,98 EUR. Te stroške je toženka dolžna povrniti tožnici v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z izpolnitvijo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

¹ Prvi odstavek 397. člena ZGD - 1 v zvezi s sedmim odstavkom 395. člena ZGD - 1.
² Prvi odstavek 396. člena ZGD - 1.
³ Tako M. Kocbek: Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah ZGD, druga dopolnjena izdaja, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 439, 440.
⁴ Prim. VSK sklep Cpg 137/2007 z dne 11. 5. 2007.
⁵ Objava namere izključitve prednostne pravice, poseben sklep skupščine sprejet hkrati s sklepom o povečanju osnovnega kapitala z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala in predložitev pisnega poročila poslovodstva.
⁶ Prim. VSM sklep I Cpg 45/2023 z dne 23. 2. 2023.
⁷ Prim. VSK sklep Cpg 137/2007 z dne 11. 5. 2007, VSK sodba in sklep I Cpg 54/2007 z dne 1. 6. 2007 in mag. Gregor Drnovšek, Varstvo delničarjev in upnikov pri spremembah osnovnega kapitala d.d., Doktorska disertacija, Pravna fakulteta v Mariboru, januar 2015, str. 112, 113.
⁸ Prim. VSL sodba I Cpg 131/2022 z dne 1. 6. 2022.
⁹ Kar je tožnica z nasprotnim predlogom na skupščini dne 21. 12. 2022 nenazadnje tudi predlagala.