UPRS Sklep II U 358/2023-17

I. Tožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

1Upravno sodišče Republike Slovenije je 19. 12. 2023 prejelo tožbo zoper uvodoma navedeni upravni akt, ki jo je sodišču tožeča stranka posredovala po elektronski pošti.

2V okviru predhodnega preizkusa tožbe je bilo ugotovljeno, da je tožba nepopolna, torej ni v skladu z določbami 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po kateri je treba v tožbi navesti ime in priimek tožeče stranke ter prebivališče oziroma njeno ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi; tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji. Prav tako tožba ni bila v skladu s 105. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, po katerem je obvezna sestavina vsake vloge, ki se vloži pri sodišču, tudi podpis stranke, pri čemer se za izviren podpis vložnika šteje njegov lastnoročni podpis.

3Sodišče je zato s pozivom z dne 20. 3. 2024 tožečo stranko pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, in sicer da tožbo lastnoročno podpiše, da sodišču predloži izpodbijani akt, ki se izpodbija s tožbo ter da navede toženo stranko v upravnem sporu. Opozorilo jo je tudi na pravne posledice, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravila in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, bo sodišče tožbo s sklepom zavrglo.

4Iz dokazil o vročitvi (tj. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi), ki se nahajajo v sodnem spisu, izhaja, da je bil poziv za odpravo pomanjkljivosti tožbe II U 358/2023 z dne 20. 3. 2024 vročen vsakemu tožniku 9. 4. 2024, skladno s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP.

5Iz dokazila o vročitvi izhaja, da pisma, ki je vsebovalo poziv z dne 20. 3. 2024, ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti naslovniku - tožnici oz. tožniku. Zato je v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP vročevalec 25. 3. 2024 v naslovnikovem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Iz obvestila sodišču tudi izhaja, da naslovnik ni prevzel pisma v navedenem roku, zato mu je bilo to po preteku tega roka puščeno v predalčniku. Četrti odstavek 142. člena ZPP določa, da če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.¹ To opozorilo (pravni pouk) je v skladu s Pravilnikom o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 49/17) del tipske vsebine obvestila o prispelem pismu. Vse to velja tako za tožnico kot za tožnika, ki jima je bilo pismo s pozivom z dne 20. 3. 2024 poslano vsakemu posebej. Na podlagi zgoraj navedenega je treba ugotoviti, da se je 15-dnevni rok, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, v konkretnem primeru iztekel 9. 4. 2024. Zato se šteje, da je bila ta dan vročitev opravljena.

6Glede na datum vročitve poziva vsakemu od tožnikov (9. 4. 2024) se je rok 8 dni za odpravo pomanjkljivosti tožbe iztekel v sredo, 17. 4. 2024.

7Tožeča stranka je na poziv sodišča posredovala vlogo, naslovljeno Odgovor na poziv v zadevi II U 358/2023 z dne 15. 4. 2024 s prilogami, in sicer po elektronski pošti, ki jo je sodišče prejelo 18. 4. 2021, in priporočeno po pošti 18. 4. 2021, kar je razvidno iz poštne nalepke na pisemski ovojnici, v kateri je bila vloga poslana, in sicer je bila priporočena pošiljka oddana na pošti 9101 Murska Sobota, prejemna številka na ovojnici RA ...

8Da bi sodišče lahko upoštevalo odpravo pomanjkljivosti tožbe, bi morala biti pomanjkljivost tožbe odpravljena pravočasno. Čeprav je rok 8 dni za odpravo pomanjkljivosti tožbe določilo sodišče in torej ne gre za zakonsko določen rok, pač pa sodni rok, nastopi s pretekom tega roka prekluzija in sodišče prepozno opravljenega procesnega dejanja ne sme upoštevati.²

9V tej zadevi odprava pomanjkljivosti tožbe ni bila opravljena v določenem roku do vključno 17. 4. 2024. Odgovor na poziv, ki predstavlja odpravo pomanjkljivosti tožbe in ga je tožeča stranka vložila 18. 4. 2024, je prepozen. Pomanjkljivosti tožbe so bile torej odpravljene po izteku danega roka, torej prepozno.

10Sodišče je tožečo stranko pred izdajo tega sklepa s pozivom II U 358/2023 z dne 23. 4. 2024 seznanilo s svojimi ugotovitvami, ki se nanašajo na presojo pravočasnosti dopolnitve tožbe in ji dalo možnost, da se glede ugotovljenih dejstev sodišča izjavi v roku 8 dni. Ob tem jo je opozorilo, da bo v primeru, če v danem roku ne bo ničesar izjavila, sodišče upoštevalo navedene ugotovitve.

11Tožnica je na poziv posredovala po elektronski pošti izjavo z dne 17. 5. 2024, ki jo je sodišče prejelo 20. 5. 2024, v kateri je navedla, da se s trditvami sodišča ne strinja, saj je odgovor na poziv sodišču posredovala pravočasno, to je po elektronski pošti 17. 4. 2024. Sodišče prosi, da upošteva njen odgovor na poziv in odpravi pomanjkljivosti tožbe. Tožnik se na poziv sodišča ni odzval.

12Stališče tožnice, da je dopolnitev tožbe posredovala pravočasno, ker jo je poslala po elektronski pošti 17. 4. 2024, ni pravilno. Čeprav je v elektronskem sporočilu navedeno "Datum: 17. 4. 2024, 21:01", je iz dohodnega žiga sodišča na natisnjenem dokumentu, ki se nahaja v spisu, razvidno, da ga je sodišče prejelo 18. 4. 2024. Sodišče pripominja, da je poslovni čas sodišča vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 ure, v petek od 8.00 do 15.00 ure (50. člen Sodnega reda), torej je čas 17. 4. 2024 ob 21:01 izven poslovnega časa sodišča. Skladno s prvim odstavkom 112. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) se, če je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Le če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP), kar za elektronsko pošto, kot v konkretnem primeru, ne velja. Prav tako v konkretni zadevi ni uporabljiv tretji odstavek 112. člena ZPP, ki določa, da če se vloga vloži v elektronski obliki, se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena. V upravnem sporu namreč informacijski sistem sodstva za vlaganje elektronskih vlog ni vzpostavljen. Iz navedenega izhaja, da sodišče nima pravne podlage, da bi kot prejem vloge, posredovane po elektronski pošti, štelo 17. 4. 2024, pač pa je dan njenega prejema 18. 4. 2024.

13Ker v danem roku pomanjkljivosti tožbe niso bile odpravljene, tako da tožba ni lastnoročno podpisana, tožbi ni priložen izpodbijani akt, ki se izpodbija s tožbo ter ni navedena tožena stranka v upravnem sporu in zaradi tega zadeve sodišče ne more obravnavati, je sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP in drugega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo s sklepom zavrglo.

14Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcije vročitve ni mogoče povezovati s trenutkom, ko je bilo sodno pisanje po poteku roka za dvig (na pošti) puščeno v hišnem predalčniku. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015.
² Primerjaj dr. Aleš Galič v: dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Uradni list, Ljubljana 2005, str. 456.