VSC Sklep PRp 113/2024

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo obdolženčevo pritožbo z dne 28. 3. 2024 kot prepozno.

2Zoper sklep se pritožuje obdolženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Zatrjuje, da je sodišče dolžno njegovo pritožbo vsebinsko obravnavati, sicer gre za poseg v njegove ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Predlaga ugoditev pritožbi.

3Pritožba je utemeljena.

4Izpodbijana odločitev temelji na zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženec vložil pritožbo po preteku roka za oddajo pritožbe, saj jo je vložil dne 28. 3. 2024, sodba pa je postala pravnomočna dne 26. 3. 2024.

5V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez obrazložitve in jo skupaj z ustreznim pravnim poukom vročilo obdolžencu, ki je nato v roku za napoved pritožbe podal laično pritožbo. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo z obrazložitvijo, zoper katero pa je obdolženec vložil prepozno pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo.

Ob tem, ko je iz podatkov spisa razvidno, da je obdolženec zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pravočasno vsebinsko napoved pritožbe (in tako že v njej argumentirano izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje; vpogled v l. št. 87-90 ter v vročilnico, pripeto k l. št. 81), pritožbeno sodišče iz razlogov, navedenih v nadaljevanju zaključuje, da pritožnik izpodbijani odločitvi utemeljeno očita poseg v njegovo pravico do pravnega sredstva.

6Pravica do pravnega sredstva zagotavlja vsakomur pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih (25. člen Ustave). Smisel ustavnega zagotovila pravice do pravnega sredstva ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Napoved pritožbe kot posebno procesno dejanje predstavlja drugačen način izvrševanja pravice do pravnega sredstva, pri čemer se ta pravica še zmeraj uresničuje enako kot v zadevah, kjer napoved pritožbe ni predvidena, torej z vložitvijo pritožbe. Namen tega instituta ni v bolj zapletenem oziroma strankam bolj neprijaznem pritožbenem postopku, kjer bi pravico do pritožbe šele pridobile s tem, ko bi jo vnaprej napovedale, temveč predvsem v pospešitvi kazenskega in postopka o prekršku. Stranka namreč pravico do pritožbe ima in je ne pridobi šele z napovedjo pritožbe. Na temelju takšnih izhodišč je sodna praksa štela laično pritožbo, podano v roku za napoved pritožbe, za dovoljeno in pravočasno¹.

7Glede na to, da institut napovedi pritožbe ne sme poslabšati položaja strank, ali jim otežiti pravice do pritožbe, tudi v obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi pozneje vložena prepozna pritožba, predstavljala oviro za vsebinsko obravnavo prvotne vloge, podane v okviru roka za napoved pritožbe. Obdolženčeva laična vsebinska napoved pritožbe z dne 25. 1. 2024 je namreč vsebovala vse elemente pritožbe. Obdolženec je v njej je navedel sodbo zoper katero se pritožuje, hkrati pa je podal razloge, zaradi katerih se pritožuje, obrazložitev, predlog in podpis. Na podlagi navedenega je razvidno, da je obdolženec že v prvotni vlogi povsem jasno izrazil voljo, da se pritoži zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ker ustaljena sodna praksa laične (vsebinske) pritožbe, podane v okviru roka za napoved pritožbe, ni štela za nedovoljeno, tudi ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe, podane zoper sodbo brez obrazložitve.

8Glede na navedeno je sodišče druge stopnje presodilo, da je pritožba utemeljena in da je bila obdolžencu kršena pravica do pritožbe (drugi odstavek 151. člena ZP-1 v zvezi z 25. členom Ustave RS) zaradi česar ji je ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v nadaljnji postopek (smiselno peti odstavek 163. člena ZP-1 v zvezi s 168. členom ZP-1).

9V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje opravi postopek s pritožbo, v pritožbeno obravnavo predloži obdolženčevo vsebinsko napoved pritožbe z dne 25. 1. 2024, pred tem pa bo moralo poskrbeti, da na izpodbijani sodbi z dne 8. 1. 2024 ne bo več klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti.

¹ Sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 21/2018, I Ips 93/2010 z dne 8. 7. 2010, IV Ips 79/2015 z dne 14. 1. 2016 in IV Ips 33/2012 z dne 19. 2. 2013.