UPRS Sklep II U 50/2024-9

Tožba se zavrže.

1Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) je izdala sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-90662/2023-3 z dne 5. 9. 2023 (v nadaljevanju izpodbijani sklep oziroma sklep o davčni izvršbi) za neplačani znesek globe v višini 400,00 EUR, ki je bila tožniku v plačilo naložena s plačilnim nalogom policije št. 500000233917-0 z dne 11. 10. 2022, ki je postal izvršljiv dne 23. 11. 2022. Navedeni znesek se skupaj s stroški postopka v znesku 10,00 EUR prisilno izterja z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri banki X., d.d.

2Zoper sklep o davčni izvršbi tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da mu je bila v postopku izdaje sklepa kršena pravica do poštenega postopka, saj v postopku ni bil zaslišan in mu ni bila dana pravica do izjave. Navaja, da v zadevi ni bilo izvedeno javno sojenje na sodišču, izpeljan ni bil noben sodni postopek, v katerem bi bilo s sodbo sodišča ugotovljeno, da je dolžnik. Z izpodbijanim sklepom je bilo poseženo v zasebno lastnino, kar je mogoče le s sodbo sodišča, izrečeno v javnem, poštenem in pravičnem postopku. Sklicuje se na Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin in na Ustavo RS ter uveljavlja kršitev številnih njunih določb. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in postopek davčne izvršbe ustavi.

3V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri izpodbjani odločitvi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

4Tožba ni dopustna.

5Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu je treba vedno izkoristiti pritožbeno pot v upravnem postopku, če je ta na voljo. To pomeni, da se upravni akt, ki je izdan v dvostopenjskem upravnem postopku, lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat namreč postane prvostopenjski akt materialno (po vsebini) dokončen in je z njim dokončno odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. Upravni spor tako ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno (prvi odstavek 6. člena ZUS-1).

6V obravnavanem primeru tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep, t. j. sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-90662/2023-3 z dne 5. 9. 2023, zoper katerega je tožnik vložil pritožbo, ki pa jo je prvostopenjski organ s sklepom št. DT 4933-90662/2023-5 z dne 10. 10. 2023 zavrgel kot prepozno. Tožnik se je pritožil tudi zoper sklep o zavrženju pritožbe, pritožbo pa je Ministrstvo za finance z odločbo št. DT-499-23-135/2023 z dne 17. 1. 2024 kot neutemeljeno zavrnilo.

7V tožbi tožnik izpodbija sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, čeprav je bilo z odločbo Ministrstva za finance odločeno o pritožbi zoper prvostopenjski sklep o zavrženju pritožbe, ki predstavlja procesno odločitev. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep o davčni izvršbi po vsebini zaradi procesnih ovir (to je zaradi prepozno vložene pritožbe) sploh ni bil presojan.

8Ker je bila torej pritožba, ki jo je zoper izpodbijani sklep v davčnem postopku vložil tožnik, iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z drugostopenjsko odločbo pa je bila ta (procesna) odločitev prvostopenjskega organa potrjena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi vsebinsko ni presojal. To ima enak učinek, kot da tožnik pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi ne bi vložil.¹ V takšnem primeru pa v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko vložilo tožbo zoper izpodbijani sklep. Tožnik bi moral najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej prvostopenjski sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1). Šele v kolikor bi bil ta prvostopenjski sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski organ o pritožbi odločil po vsebini, tožnik pa z odločitvijo ne bi bil zadovoljen, bi zoper izpodbijani sklep lahko vložil tožbo v upravnem sporu.²

9Kljub takšni procesni situaciji tožnik tožbo v tej zadevi izrecno in nedvoumno vlaga (le) zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-90662/2023-3 z dne 5. 9. 2023, ne pa zoper sklep o zavrženju pritožbe št. DT 4933-90662/2023-5 z dne 10. 10. 2023. Da želi, da sodišče odloči o tožbi zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 4933-90662/2023-3 z dne 5. 9. 2023, je tožnik na poziv sodišča izrecno navedel tudi v vlogi z dne 21. 6. 2024.

10Sodišče mora v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZUS-1 na obstoj procesnih predpostavk paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Če pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da je podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, mora tožbo zavreči. Med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da pritožba zoper izpodbijani sklep po vsebini ni bila izčrpana in je zato šteti, da sploh ni bila vložena. Ker tožba v takšnem primeru ni dovoljena, jo je sodišče na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavrglo.

¹ Glej Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019., str. 56.
² Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 241/2015 z dne 18. 1. 2017, 9. točka obrazložitve.