UPRS Sodba I U 469/2022-23

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33020-1564/2020/18 z dne 1. 12. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikov zahtevek za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije Covid-19 za obdobje od 13. 3. 2020 do 15. 4. 2020 (1. točka izreka). Odločil je še, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka) in da v postopku izdaje te odločbe ni bilo posebnih stroškov (3. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo izdal v ponovnem postopku v izvrševanju sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 1649/2020 z dne 14. 9. 2021. Upravni organ ugotavlja, da do finančnega nadomestila iz 74. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ni upravičena oseba, ki je prejemnik mesečnega temeljnega dodatka (MTD) iz podpoglavja 1.3 tega zakona, in da je tožnik tak dodatek prejel. Navaja še, da je tožnik izjavo za vračilo dohodka podal šele 17. 6. 2020, to pa je po izdaji prve odločbe v tej zadevi. Ker to pomeni, da je tožnik v času odločanja uveljavljal izplačilo mesečnega temeljnega dohodka, je njegovo vlogo za izplačilo finančnega nadomestila po 74. členu ZIUZEOP zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3Tožnik se z odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je bila ureditev višine in postopka finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka prepuščena podzakonskemu predpisu. Trdi, da ne zakon ne podzakonski predpis nista uredila načina in roka vračila mesečnega temeljnega dohodka, zaradi česar mu ni bilo omogočeno, da izbere pomoč, ki bi bila zanj najbolj smotrna. Dodaja, da je sedaj v situaciji, ko je vrnil dodatek, njegova zahteva za nadomestilo pa je bila zavrnjena. Ne želi uveljavljati obeh pomoči, temveč da se upošteva namen, za katerega sta bili določeni. Poudarja, da bi organ moral upoštevati celoten kontekst, zlasti razmere v pravi fazi epidemije koronavirusa pomladi 2020. Sodišču predlaga naj izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njegovi zahtevi za finančno nadomestilo oziroma podrejeno, naj zadevo vrne v ponoven postopek. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

4Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje in sodišču predlaga, naj jo zavrne.

K I. točki izreka

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo izdal v izvrševanju sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 1649/2020 z dne 14. 9. 2021. V prejšnjem postopku izdano odločbo je sodišče odpravilo, ker je v bistvenih točkah ostala neobrazložena uporaba določbe petega odstavka 74. člena ZIUZEOP, zaradi česar sodišče zakonitosti odločbe ni moglo preizkusiti. Z v ponovnem postopku izdano izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ (ponovno) zavrnil tožnikov zahtevek za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije covida-19, in sicer (prav tako kot že ob prvem odločanju) iz razloga, ker je tožnik uveljavljal izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (peti odstavek 74. člena ZIUZEOP).

7Upravni organ je izpodbijano odločitev sprejel ob upoštevanju dejanskega stanja ob izdaji odpravljene odločbe z dne 12. 6. 2020 in zato ni upošteval tožnikovih trditev o vračilu mesečnega temeljnega dohodka po tem datumu.

8Če se odločba prve stopnje odpravi, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). To pomeni, da odpravljene odločbe ni več in zato tudi ne njenih učinkov. Enako velja tudi, če se odločba prve stopnje odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V takem primeru se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko o zadevi (sploh) še ni bilo odločeno. V ponovljenem postopku zato stranka lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Upravni organ pa je dolžan upoštevati dejansko in pravno stanje v času izdaje odločbe v ponovljenem postopku. Drugače velja le, če materialni predpis organu nalaga, da mora upoštevati dejansko in pravno stanje v določenem trenutku ali določenem časovnem obdobju (npr. odmera dohodnine za določeno leto). V obravnavani zadevi pa (kot izhaja že iz razlogov sodbe I U 1649/2020) ne gre za tak primer.

9Uveljavljanje zahtevka za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije covida-19 je postopek, ki je usmerjen v oblikovanje novega, bodočega pravnega razmerja. Zato bi moral prvostopenjski organ, glede na pojasnjeno, pri svoji odločitvi upoštevati tudi (nova) dejstva, ki so bila ob izdaji izpodbijane odločbe.¹

10Sodišče ob tem dodaja, da se toženka ne more uspešno sklicevati na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II U 350/2018 z dne 12. 6. 2020, saj ne gre za primerljivi situaciji. Navedena zadeva, na katero se sklicuje toženka, je namreč davčna zadeva, pri katerih nova odločba, izdana v ponovnem postopku, po svojem pravnem učinku nadomesti odpravljeno odločbo. V obravnavani zadevi pa gre za postopek, ki je usmerjen v oblikovanje bodočega pravnega razmerja.

11Po presoji sodišča za obravnavano zadevo prav tako ni relevantna določba 10. člena Odloka o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19, na katero se prvostopenjski upravni organ izrecno sklicuje. Po tej določbi naj bi organ o izpolnjevanju pogojev odločil najpozneje do 7. 6. 2020. Navedeni odlok nima določbe s tako vsebino.² Sodišče kljub temu dodaja, da bi taka določba pomenila zgolj določitev roka za izdajo odločbe v smislu 222. člena ZUP. Prekoračitev roka za izdajo odločbe po navedeni določbi ZUP pa ne pomeni, da prvostopenjski organ odločbe ne bi mogel več izdati in pri tem upoštevati dejanskega stanja v času njene izdaje.

12Navedeno pomeni, da je upravni organ, ker v ponovljenem postopku ni upošteval oziroma presojal tožnikovih navedb, da se mesečnemu temeljnemu dohodku odpoveduje oziroma da ga je vrnil (sicer po izdaji odpravljene odločbe z dne 12. 6. 2020), kot zatrjuje tudi v tožbi (in česar toženka ne prereka), kršil določbo prvega odstavka 138. člena ZUP, po kateri je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne. Posledično dejansko stanje v zadevi ni bilo popolno ugotovljeno.

13Glede na navedeno sodišče sodi, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo upravnega akta, ne more rešiti spora, zato ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena, ter da je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku. Zato je na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka istega člena zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

14V skladu s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 bo moral prvostopenjski organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva prejema sodbe. Pred tem pa bo moral v ponovnem postopku ugotoviti, ali je tožnik, kot zatrjuje, mesečni temeljni dohodek vrnil. Če bo prvostopenjski organ ugotovil, da ga je vrnil, pa bo moral šteti, da tožnik negativni pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP izpolnjuje. Pri tem ni pomembno, da predpisi ne določajo postopka in roka za vračilo oziroma odpoved mesečnemu temeljnemu dohodku. Če je namreč tožnik mesečni temeljni dohodek vrnil, potem po presoji sodišča ni mogoče šteti, da ga je uveljavljal.

15Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se do drugih tožbenih ugovorov (izrecno) ni opredeljevalo.

16Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1. Na narok za glavno obravnavo namreč ni prišla nobena od pravilno vabljenih strank.

K II. točki izreka

17Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Ker tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika; II. točka izreka). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa se upravičenim do vrnitve vrne po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ Kerševan, E., in Androjna, V.: Upravno procesno pravo. IUS SOFTWARE (GV Založba), Ljubljana 2017, str. 415 in smiselno str. 629.
² Tako določbo ima sicer Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19, ki pa v tem primeru ne pride v poštev, saj ne gre za nadomestilo zaradi izpada pri proizvodnji vina, temveč pri prireji govejega mesa.