VSL Sklep I Ip 979/2024

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanih 4. in 5. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

"1. Iz kupnine za prodano nepremičnino ID znak: X v lasti dolžnika do celote v višini 100.000,00 EUR se poplačajo izvršilni stroški:

- upnika SLOVENSKI DRŽAVNI HOLDING, d.d. v izvršilni zadevi I 178/2022, ki na dan razdelitvenega naroka znašajo 499,85 EUR (glavnica).

2. Iz preostanka kupnine v višini 99.500,15 EUR se poplača prednostna terjatev upnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Hrastnik iz naslova davka na promet nepremičnine, v višini 1.960,78 EUR.

3. Iz preostanka kupnine v višini 97.539,37 EUR se poplačajo zamudne obresti od izvršilnih stroškov upnika SLOVENSKI DRŽAVNI HOLDING, d. d. v višini 30,07 EUR po sklepu Okrajnega sodišča v Trbovljah I 178/2022.

4. Iz preostanka kupnine v višini 97.509,30 EUR se poplača preostanek terjatve upnika SLOVENSKI DRŽAVNI HOLDING, d. d. po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah I 178/2022 v višini 68.148,82 EUR (preostanek glavnice v višini 64.321;88 EUR in zakonske zamudne obresti do razdelitvenega naroka).

5. Preostanek kupnine v višini 29.360,48 EUR se vrne dolžniku.

6. Obračuni obresti na listovni številki 181 in 182 so sestavni del tega sklepa."

2Zoper 4. in 5. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče I. stopnje z izpodbijanim sklepom razdelilo kupnino 100.000,00 EUR na način, da je (po plačilu prednostnih terjatev) del kupnine v višini 97.509,30 EUR namenilo v poplačilo upnika in sicer v višini 68.148,82 EUR, preostanek v višini 29.360,48 EUR pa vrnilo dolžniku. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da se višina zavarovane terjatve ugotovi v postopku na podlagi hipotekarne tožbe, upnik pa je z izvršilnim naslovom na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 1472/2018 z dne 10. 6. 2020 izkazal nižjo terjatev. Sklep sodišča I. stopnje je nezakonit, saj sodišče nepravilno ni upoštevalo priglašene terjatve upnika. Jedro obrazložitve izpodbijanega sklepa je, da upnik nima izkazanega izvršilnega naslova za priglašeni znesek 1.649.488,19 EUR, ki je zavarovan z maksimalno hipoteko, ampak zgolj za znesek glavnice v višini 196.000,00 EUR, in da bi upnik moral konkretno višino zavarovane terjatve izkazati v postopku na podlagi hipotekarne tožbe. Tako razlogovanje je nepravilno, saj je v nasprotju s 196. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 2. odstavkom 198. člena ZIZ. Nikjer v ZIZ ni določeno, da mora zastavni upnik terjatev na razdelitvenem naroku terjatev izkazati z izvršilnim naslovom. Res je lahko priglašena terjatev zastavnega upnika prerekana (201. člen ZIZ), kar lahko rezultira v sodnem sporu o obstoju terjatve (202. člen ZIZ), ampak v konkretnem primeru terjatev upnika (ki jo je priglasil kot zastavni upnik) ni bila prerekana. Upnik je v preteklosti v razne izvršilne postopke kot zastavni upnik že priglašal terjatve, o katerih je bilo predhodno v manjšem delu odločeno v postopku hipotekarne tožbe, vendar do sedaj sodišče nikoli ni zavračalo zahtevkov upnika, ki se nanašajo poplačilo razlike terjatve, ki ni zajeta v izvršilnem naslovu. Upnik pritožbi primeroma prilaga sklep Okrajnega sodišča na Jesenicah opr. št. I 177/2020 z dne 5. 5. 2023, ki obravnava razdelitev kupnine v identični situaciji, ko je izvršilni postopek tekel na podlagi izvršilnega naslova za nižjo terjatev in je upnik (kot zastavni upnik iz naslova maksimalne hipoteke) na razdelitvenem naroku priglasil višjo terjatev. Položaj hipotekarnega upnika, ki pravice črpa iz naslova maksimalne hipoteke, se namreč v ničemer ne razlikuje od ostalih zastavnih upnikov in imetnikov zemljiškega dolga. Upnik je torej v postopku hipotekarne tožbe opr. št. VII Pg 1472/2018 zaradi ekonomičnosti postopka res vtoževal nižjo terjatev, kot jo je v pravdnem postopku dejansko izkazoval. V pravdnem postopku opr. št. VII Pg 1472/2018 torej ni bilo odločeno o razliki terjatve, ki jo ima upnik v zvezi z hipoteko ID pravice 001 in 002, niti zahtevku tožeče stranke v tem delu. Upnik je z izvršilnim naslovom v izvršilnem postopku opr. št. I 177/2020 na dan razdelitvenega naroka izkazoval terjatev v višini 1.106.235,68 EUR, priglasil pa je dodatno terjatev v višini 4.921.741,84 EUR, ki so bile upoštevane pri razdelitvi, omejitev za polno izplačilo kupnine je bila zgolj sama višina vknjižene maksimalne hipoteke. Upnik še dodatno pojasnjuje, da je v hipotekarni tožbi določil višino vrednosti zahtevka, kolikor je pričakoval poplačilo (glede na vrednost vtoževanih nepremičnin), saj se je zavedal, da bodo stroški sodnega postopka, ki se odmerjajo sorazmerno z višino vrednosti spornega predmeta, zmanjšali končni izplen iz prisilne prodaje nepremičnin. Upnik se torej v presežku terjatve ni odpovedal terjatvam iz naslova kreditnih pogodb, ki so podrobno opredeljene v obračunu terjatve z dne 6. 5. 2024 in izkazane z listinami. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Skladno s prvim odstavkom 198. člena ZIZ se po poplačilu terjatev iz 197. člena tega zakona poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Na tem mestu višje sodišče najprej pritrjuje pritožniku, da zakon za poplačilo terjatev, ki so zavarovane z zastavno pravico, ne zahteva, da upnik glede njih razpolaga z izvršilnim naslovom. Izvršilni upnik v tej zadevi je na razdelilni narok priglasil tudi terjatve, za katere se ne vodijo izvršilni postopki, kot zastavni upnik, saj so bile zavarovane z maksimalno hipoteko ID pravice 002 na nepremični ID znak: del stavbe X, ki je bila ustanovljena na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnin z dne 1. 8. 2007 za zavarovanje terjatev do višine 300.000,00 EUR, in sicer v 1. vrstnem redu.

5Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ocenilo, da se poplačilna pravica upnika ne nanaša na celotni znesek po maksimalni hipoteki (kar sicer res v trenutku poplačila nujno ne drži), temveč se konkretna višina zavarovane terjatve ugotovi v postopku na podlagi hipotekarne tožbe, na podlagi katere zastavni upnik pridobi izvršilni naslov. To je v konkretnem primeru pravnomočna in izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 1472/2018 z dne 10. 6. 2020, na podlagi katere je bila dovoljena ta izvršba (za znesek 196.000,00 EUR glavnice in 6.525,00 EUR pravdnih stroškov), na podlagi istega izvršilnega naslova pa je bil upnik poplačan v postopku Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. I 16/2022, in sicer v višini 131.678,12 EUR ter pravdnih stroškov 6.525,00 EUR. Za poplačilo je po presoji sodišča prve stopnje tako ostala le še terjatev v višini glavnice 64.321,88 EUR, skupaj z obrestmi do razdelitvenega naroka 68.148,82 EUR. Ker je kupnina za prodano nepremičnino presegala še nepoplačano terjatev, je preostanek 29.360,00 EUR vrnilo dolžniku.

6Maksimalna hipoteka je vrsta zastavne pravice, ki pa se v več ozirih razlikuje od ostalih vrst hipotek. Maksimalna hipoteka se imenuje tako zato, ker je določen zgolj najvišji znesek, s katerim jamči lastnik iz hipoteke (prvi odstavek 146. člena SPZ). Nemški strokovni izraz za maksimalno hipoteko je tudi "Höchstbetraghypothek". To bi se lahko prevedlo kot "hipoteka z najvišjim zneskom" in dobro opisuje vsebino same hipoteke. Drugače kot pri ostalih vrstah hipoteke je zadosti, da je pri maksimalni hipoteki določena s hipoteko zavarovana vrsta terjatve (ali vrste terjatev). Višina terjatve je v trenutku ustanovitve hipoteke lahko še nedoločena (drugi odstavek 146. člena SPZ). Gre za izjemo od načela določnosti (drugi odstavek 128. člena SPZ). Koristi lastnika in ostalih upnikov se varuje vsaj z določitvijo najvišjega zneska, s katerim se jamči iz nepremičnine in seveda z omejitvijo glede vrste zavarovanih terjatev. Z maksimalno hipoteko ni zavarovana konkretna terjatev, temveč so z njo zavarovane terjatve, ki so ali pa šele bodo nastale v nekem določenem pravnem razmerju. Povedano pomeni, da v pogodbi o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni potrebno precizirati konkretnih terjatev, temveč le pravno razmerje, ki je zavarovano (tako sklep VSL I Cpg 580/2015).

7Z vpisom maksimalne hipoteke si imetnik pridobi vrstni red za primer, da pride do poplačila iz nepremičnine. Za vse terjatve iz opisanega pravnega razmerja, ki bi jih imel v trenutku prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, lahko uveljavlja poplačilo v vrstnem redu, v kakršnem je vpisana maksimalna hipoteka, torej pred morebitnimi drugimi upniki, ki bi hipoteke pridobili kasneje (tako sklep VSK CDn 151/2018).

8Višje sodišče tako pritrjuje (zastavnemu) upniku, da ni potrebno, da je za priglašene terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko na dan poplačila razpolagal z izvršilnim naslovom, temveč je zadostovalo, da je zavarovana terjatev po maksimalni hipoteki na dan poplačila obstajala ter bila zapadla.

9Upnik je kot zastavni upnik v tem postopku priglasil več terjatev, katerih zavarovanje naj bi bilo zaobseženo v maksimalni hipoteki s prvim vrstni redom. Zahteval je poplačilo teh terjatev "v sorazmernem" delu. Sodišče prve stopnje navedenih terjatev zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča niti ni vzelo v obzir, zato ni niti ugotavljalo relevantnega dejanskega stanja, in sicer, ali priglašene terjatve res sodijo v okvir maksimalne hipoteke, kolikšen je sorazmerni del tistih terjatev, ki v ta okvir sodijo in posledično katere terjatve in v kolikšnem delu se po obračunu upnika kot zastavnega upnika poplačajo. Navedenega višje sodišče ne more opraviti kot prvo.

10Utemeljeni pritožbi je višje sodišče zato ugodilo, sklep pa v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj upošteva v tem sklepu podana izhodišča.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.