VSL Sklep III Cp 1366/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Ozadje spora in odločitev sodišča prve stopnje

1Tožnik zoper toženko uveljavlja posestno varstvo v zvezi s počitniškim stanovanjem na Hrvaškem, ki naj bi bilo njuno skupno premoženje. Trdi, da je toženka na vhodnih vratih stanovanja zamenjala ključavnico in s tem tožniku onemogočila vstop in uporabo. Tožnik s tožbo zahteva, da toženka vgradi prejšnjo ključavnico oziroma mu izroči ključe nove ključavnice ter mu omogoči nemoten vstop in nadaljnjo uporabo stanovanja. Predlog za izdajo začasne odredbe je po vsebini enak tožbenemu zahtevku.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, zato je tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je predmet posestnega varstva nepremičnina na Hrvaškem, zato se za določitev pristojnega sodišča uporabi pravilo iz 24. člena Uredbe 1215/2012¹ o izključni pristojnosti po legi nepremičnine.

Povzetek pritožbenih navedb

3Tožnik sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev spremeni tako, da bo za odločanje o zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Trdi, da predmet spora niso stvarne pravice - posest je dejanska oblast nad stvarjo, ne stvarna pravica. Pravilo o izključni pristojnosti po legi nepremičnine ne velja za spore zaradi motenja posesti nepremičnin. Za odločanje je pristojno sodišče, na območju katerega ima toženka stalno prebivališče.

Glede utemeljenosti pritožbe

4Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

5Po 29. členu ZPP² je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev ni pristojno sodišče Republike Slovenije, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ona pa je v to privolila (tretji odstavek 18. člena ZPP).

6Obravnavani spor, ki je spor z mednarodnim elementom,³ sodi v področje uporabe Uredbe 1215/2012.⁴ Izpodbijana odločitev o nepristojnosti slovenskega sodišča ima pravno podlago v njenem 24. členu, ki določa, da so v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, ne glede na stalno prebivališče strank izključno pristojna sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina.

7V pritožbenem postopku je sporno vprašanje, ali med postopke, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah, sodijo tudi spori zaradi motenja posesti nepremičnin.

8Pritrdilni odgovor na izpostavljeno vprašanje je mogoče najti s pomočjo prakse Sodišča EU. Sodišče EU je v pravnem redu EU pristojno zagotoviti enotno razlago in uporabo prava EU,⁵ njegove odločitve o predhodnih vprašanjih so za nacionalna sodišča držav članic zavezujoče. Izključne pristojnosti so izjema od splošne pristojnosti po sedežu oziroma prebivališču toženca, zato se ne smejo razlagati širše kot zahteva njihov cilj. V primeru izključnih pristojnosti so namreč stranke prikrajšane za izbiro sodišča (zadevi C-417/15, C-605/14). Ozko razlago izključnih pristojnosti terja tudi zahteva po predvidljivosti. V uvodni izjavi 15 Uredbe 1215/2012 je navedeno, da bi morala biti pravila o pristojnosti čim bolj predvidljiva in da morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču toženca. Pri tem bi morala taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta spora ali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliščina. Izključna pristojnost sodišč države pogodbenice, v kateri leži nepremičnina, zajema tožbe, s katerimi se skuša določiti obseg, vsebina, lastništvo, posest nepremičnine ali obstoj drugih stvarnih pravic na teh nepremičninah in zagotoviti imetnikom teh pravic varstvo iz njih izhajajočih prerogativ (zadevi C-386/12, C-605/14). Podelitev izključne pristojnosti sodišču v kraju, v katerem je nepremičnina, ki je zaradi bližine najprimernejše za ugotavljanje dejanskega stanja, je (tudi) v interesu učinkovitega sojenja (zadeve C-343/04, C-417/15, C-605/14).

9Četudi gre v posestnem sporu za varstvo dejanske oblasti nad stvarjo ne glede na pravico, je pri presoji mednarodne pristojnosti odločilno, da je posredni predmet spora nepremičnina, oziroma, da se sodno varstvo posesti uveljavlja v zvezi z nepremičnino. Namen zahtevanega sodnega varstva je v prepovedi nadaljnjega motenja posesti oziroma vrnitvi odvzete posesti nepremičnine. Razlog za izključno pristojnost je torej v tesni povezanosti spora s predmetom. Lega nepremičnine je navezna okoliščina, ki izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o posestnem sporu z zvezi z nepremičnino, ki se nahaja v tujini. Takšna razlaga je skladna tako s ciljem pravila o izključni pristojnosti kot tudi z zahtevo po predvidljivosti pravila.

10Pri utemeljitvi mednarodne pristojnosti ima pomembno težo tudi dejstvo, da se priznanje sodne odločbe, izdane v državi članici, v drugih državah članicah lahko zavrne, če je sodna določba v nasprotju s pravili o izključni pristojnosti.⁶

11Sodišče prve stopnje je skladno s 27. členom Uredbe 1215/2012⁷ preizkusilo svojo mednarodno pristojnost in pravilno ugotovilo, da je tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti nepremičnine predmet izključne pristojnosti po 24. členu Uredbe. Posledično je pravilna, s pravno podlago v tretjem odstavku 18. člena ZPP, tudi odločitev o zavrženju tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe.

Odločitev pritožbenega sodišča

12Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. december 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev)
² Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.
³ Spor se vodi med dvema fizičnima osebama s prebivališčem v Republiki Sloveniji, predmet tožbenega zahtevka pa je nepremičnina na ozemlju Republike Hrvaške.
⁴ Četudi gre za spor med (bivšima) zakoncema, predmet spora niso "premoženjska razmerja iz zakonske zveze" v smislu 1. točke drugega odstavka 1. člena Uredbe 1215/2012, za katera se Uredba 1215/2012 ne uporablja. Ne gre za premoženjskopravno razmerje med zakoncema, ki bi izhajalo neposredno iz zakonske zveze ali njenega prenehanja (za ta razmerja predstavlja pravno podlago Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema), temveč za premoženjskopravno razmerje med zakoncema, ki ni povezano z zakonsko zvezo (glej 28. in 29. točko obrazložitve sodbe Sodišča EU C-67/17).
⁵ Razlago pravila prava EU sodišče poda na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
⁶ Glej podtočko (ii) točke (e) prvega odstavka 45. člena Uredbe 1215/2012 in primerjaj z 11. tč. sklepa VS RS II Ips 28/2024.
⁷ Če je sodišču države članice predložen zahtevek, katerega glavni predmet je zadeva, za katero so v skladu s členom 24 izključno pristojna sodišča druge države članice, se to sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.