UPRS Sklep I U 144/2023-18

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnikove navedbe

1Tožnik zahteva ugotovitev, da je toženka tožniku s tem, ko dne 4. 2. 2022 v Ljubljani na AJPES-u ni objavila sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitev predloga za odpust obveznosti St ... z dne 4. 2. 2022 (v seznamu procesnih dejanj naveden pod številko 150, v nadaljevanju Sklep 4-2-22), v zadevi St ... Okrožnega sodišča v Ljubljani, kršila pravico do pritožbe, ki je sestavni del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS ter s tem pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter posledično v pravico do zasebne lastnine iz 1. člena Dodatnega protokola EKČP.

2Tožnik je namreč upnik v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, St ... (v nadaljevanju stečajni postopek), ki kljub njegovi zahtevi Sklepa 4-2-22 ni objavilo. Poudarja, da je v pravnem pouku Sklepa 4-2-22 navedeno, da lahko druge osebe vložijo pritožbo v 15 dneh od objave sklepa, kar velja tudi za tožnika, ki je upnik. Zato opustitev objave Sklepa 4-2-22 ne sme iti v tožnikovo škodo. Tožnik je 2. 3. 2022 vpogledal v Sklep 4-2-22 in ugotovil, da ni razlogov za to, da Sklep 4-2-22 ni bil objavljen. Vztraja, da bi moral biti Sklep 4-2-22 objavljen v skladu s 122. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ker ta sklep ni določen kot izjema, za katero objava ni obvezna. Tožnik še navaja, da mu je Okrožno sodišče v Ljubljani s tem, ker Sklepa 4-2-22 ni objavlilo, kršilo pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave, pravico do enakega varstva iz 22. člena Ustave, poštenega sojenja (6. člena EKČP) in pravico do zasebne lastnine (1. člen Protokola EKČP). Tožnik zaradi opustitev objave Sklepa 4-2-22 nima drugega sodnega varstva pred sodiščem splošne pristojnosti.

Navedbe toženke

3Toženka predlaga zavrženje oziroma zavrnitev tožbe. Po mnenju toženke niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo po 4. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je toženka izvrševala sodno funkcijo v stečajnem postopku. Vsa procesna dejanja in sodne odločitve sodišča v stečajnem postopku so odločitve, ki jih sprejme sodnik kot nosilec sodne veje oblasti za izvrševanje svoji pristojnosti. Odločitve niso sprejete na upravnem področju v okviru izvrševanja upravne funkcije. Očitano dejanje opustitve objave sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti Okrožnega sodišča v Ljubljani z opravilno številko St ..., po mnenju toženke ni dejanje javne oblasti, ki bi ga bilo mogoče presojati v upravnem sporu po drugem odstavku 4. členu ZUS-1. Toženka še opozarja, da ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v stečajnem postopku pred rednim sodiščem, zato ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje subsidiarnega upravnega spora.

4Toženka še navaja: (i) da je bil Sklep 4-2-22 vročen dolžniku in stečajnemu upravitelju, ni pa bil objavljen; (ii) da je Višje sodišče v Ljubljani Sklep 4-2-22 razveljavilo (s sklepom Cst 117/2022 z dne 6. 4. 2022) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je pravilno postopala in ni objavila Sklepa 4-2-22, kar potrjuje opustitev objave sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 6. 4. 2022. Iz teh sklepov je razvidno, da je ugovor vložil upravitelj, tožnik pa je bil v obravnavanem stečajnem postopku upnik, zato v skladu s tretjim odstavkom 406. člena ZFPPIPP nima pravice do pritožbe. Tožniku po mnenju toženke ni bila kršena pravica do pritožbe niti druge v tožbi zatrjevane tožnikove pravice, saj je imel zagotovljeno pravno sredstvo. Toženka še navaja, da so tožnikove trditve glede kršitve zatrjevanih pravic nesubstancirane in posplošene. Stečajni postopek St ... je bil končan s sklepom o končanju postopka z dne 24. 11. 2023, ki je bil objavljen in postal pravnomočen 12. 12. 2023. Opustitev objave Sklepa 4-2-22 po mnenju toženke ni dejanje, s katerim bi bili kršeni 22. in 25. člen Ustave ter 6. člen EKČP in 1. člen Protokola EKČP.

K točki I. izreka:

Tožba ni dovoljena.

5Tožnik očita toženki, da je s tem, ko v postopku osebnega stečaja ni objavila Sklepa 4-2-22 na spletni strani AJPES, posegla v njegove pravice in temeljne svoboščine.

6V upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. členu Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 je torej mogoče doseči le, če prizadeti osebi ni na razpolago drugo sodno varstvo, s katerim bi bilo mogoče učinkovito odpraviti zatrjevane nezakonitosti, ki hkrati pomenijo poseg v človekove pravice, ali kako drugače pred sodiščem doseči varstvo njenih pravic ali pravnih koristi.

7Tožnik po presoji sodišča ni upravičen do uveljavljanega sodnega varstva v upravnem sporu po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ker ima v obravnavanem primeru zagotovljeno drugo sodno varstvo, in sicer v okviru stečajnega postopka.

8Postopke zaradi insolventnosti (tudi stečajni postopki) nad pravnimi in fizičnimi osebami določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti je pristojno okrožno sodišče (51. člen ZFPPIPP). Tožnik v tem upravnem sporu očita sodišču kršitev določb ZFPPIPP v stečajnem postopku, zato po presoji sodišča ni izpolnjena negativna predpostavka za upravni spor po 4. členu ZUS-1, saj ima za očitano kršitev tožnik sodno varstvo v okviru postopka St ... pred sodiščem. Sodišče poudarja že zavzeto stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da ne samo, da zoper posamične akte sodnikov ni zagotovljen upravni spor po 2. členu ZUS-1 (3. člen ZUS-1 izrecno določa, da upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti), ZUS-1 v povezavi s 157. členom Ustave RS po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije tudi ni mogoče razlagati tako, da v odsotnosti pritožbe oziroma drugega pravnega sredstva zoper odločitev sodnika vselej vstopi možnost upravnega spora. Po stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije to, da je v zadevi odločal sodnik, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja, zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.¹ Vrhovno sodišče RS je sprejelo tudi stališče, da se odločitev rednih sodišč, v obravnavani zadevi torej Okrožnega sodišča v Ljubljani, ne more in ne sme izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj Upravno sodišče Republike Slovenije ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči ter tam sprejetih odločitev.²

9V upravnem sporu po presoji sodišča zato ni mogoče uveljavljati kršitev ustavnih pravic v stečajnem postopku (kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1), kot zahteva tožnik v tem upravnem sporu, temveč je njihovo varstvo mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, določenih z ZFPPIPP.

10Tožnik ima zagotovljeno drugo sodno varstvo za v tem upravnem sporu uveljavljene nezakonitosti, zato po presoji sodišča niso izpolnjene predpostavke za odločanje v obravnavani zadevi po 4. členu ZUS-1, zaradi česar je sodišče tožbo na podlagi 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki izreka

11Sodišče je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 178/2015 z dne 6. 5. 2016, 10. točko obrazložitve in I Up 155/2017 z dne 23. 5. 2018, 10. točka obrazložitve.
² Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 178/2015 z dne 6. 5. 2016, 10. točko obrazložitve in I Up 155/2017 z dne 23. 5. 2018, 11. točka obrazložitve.