VSL Sklep IV Cp 463/2024

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1577/2022 z dne 13. 12. 2023 se zavrne in se odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

1V izpodbijani I. točki izreka je sodišče naložilo predlagatelju (oče mladoletne A. A.), da je od 23. 12. 2022 dalje za njeno preživljanje dolžan plačevati preživnino v višini 490 EUR mesečno, in sicer do vsakega 18-tega dne v mesecu za tekoči mesec s pripadki.

2Odločitev o višini preživnine izpodbija predlagatelj s pritožbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Uvodoma izpostavlja, da je sodišče pri odmeri preživnine spregledalo vsebino med strankama sklenjene začasne sodne poravnave. Starša sta eno leto pred izpodbijanim sklepom soglasno, kot primerno preživnino, določila preživnino v višini 180 EUR mesečno; po enem letu je sodišče ob nespremenjenih okoliščinah določilo celo višjo preživnino, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka. Takšno ravnanje je nezakonito in arbitrarno. Odločitev ni bila sprejeta na temelju konkretnih dejstev, dejanskega stanja, niti na temelju materialnopravnih predpisov. Če je sodišče dovolilo sklenitev sodne poravnave, da višina preživnine znaša 180 EUR mesečno, to pomeni, da je presodilo, da zadošča za pokrivanje vseh potreb mladoletne A. A. kot preživninske upravičenke. Po enem letu je ob nespremenjenih okoliščinah ocenilo, da je za zadovoljevanje vseh njenih potreb potrebno plačevati 490 EUR preživnine. Mati, niti A. A. nista zatrjevali, da nastajajo za preživljanje A. A. tako visoki stroški, da bi bilo potrebno plačevati preživnino v višini 490 EUR. Predlagatelj izpodbija stroškovno oceno potreb mladoletne A. A. v točkah 23-31. Predvsem sporna je odločitev o višini bivanjskih stroškov in stroškov za oddih. Iz enega od računov za stanovanje namreč sledi, da se stroški za stanovanje obračunavajo za tri osebe, zato sodišče ne bi smelo slediti pavšalni in dokazno nepodprti trditvi nasprotne udeleženke, da je pri upravniku že zaprosila za korekcijo glede števila oseb, ki naj bi uporabljale stanovanje. Sodišče ni upoštevalo, da je nasprotna udeleženka, zaslišana na naroku, izpovedala, da je na občino vložila vlogo za pridobitev neprofitnega stanovanja, kar pomeni, da bodo stroški najemnine kmalu nižji. Višina mesečnega dohodka nasprotne udeleženke je ugotovljena prenizko. Iz listine obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti namreč sledi, da so bili v času od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 dohodki nasprotne udeleženke 37.960,24 EUR, sodišče pa je nekritično sledilo njeni izpovedbi, da ima na mesec med 1.300 in 1.900 EUR neto prihodkov, ker naj bi to izhajalo iz izpiska na tekočem računu. Iz sistema E-davki, ki se vodi pri FURS-u, je razviden približno še enkrat višji mesečni dohodek, kot ga je navajala nasprotna udeleženka. Napačna je ugotovitev sodišča, da naj bi predlagatelj v obdobju devetih mesecev prejemal dohodke od 2.200 do 3.000 iz plače, bonus plačil poslovne uspešnosti in izrednih izplačil. Vse to je ugotavljalo na podlagi izpiska tekočega računa, čeprav je za izračun osebnega dohodka merodajna javna listina informativni izračun dohodnine, ki ga je predlagatelj predložil, a sodišče tega ni upoštevalo. Pa tudi sicer povprečni neto mesečni dohodek ob takšnih podatkih ne bi presegal 1.892,46 EUR. Sodišče pri ugotavljanju višine mesečnega dohodka ne bi smelo upoštevati povračila dohodnine, ki ga je predlagatelj prejel v letu 2022, in sicer v višini 1.426,85 EUR. Izplačilo oziroma vračilo je posledica vplačevanja v dodatni pokojninski steber, upoštevana pa je tudi olajšava za predlagateljevega sina B. B. Izplačilo poslovne uspešnosti in nagrade za delo v okrajni volilni komisiji ni fiksen znesek in nista redna prihodka. Utrpel je tudi škodo na svojem premoženju zaradi lanskih avgustovskih poplav; tudi zato se je njegovo premoženjsko stanje poslabšalo. Sodišče ni presojalo premoženjskega standarda novega partnerja nasprotne udeleženke, čeprav je ta priznala, da partnerja ima, a naj ne bi živel pri nasprotni udeleženki. Medtem ko je pri stroških predlagatelja upoštevalo, da živi z zunajzakonsko partnerico in si stroške delita. Nasprotna udeleženka je po poklicu diplomirana inženirka agronomije in hortikulture ter računovodstvo, zato so njene pridobitne zmožnosti visoke, le izkoristiti bi jih morala. Sodišče je dosodilo višjo preživnino kot dejansko znašajo stroški za preživetje hčerke strank postopka. Pri porazdelitvi preživninskega bremena je sodišče neutemeljeno upoštevalo, da od oktobra 2022 breme varstva in vzgoje A. A. nosi izključno nasprotna udeleženka in da bo tako tudi v bodoče, kar pa ne drži, saj si bo predlagatelj prizadeval, da bo njegov odnos s hčerko spet tako dober kot je bil v preteklosti. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in zniža preživnino, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje pred drugega sodnika.

3Nasprotna udeleženka je vložila odgovor na pritožbo in predlagala zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Med udeležencema je bil v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani nepravdni postopek, v katerem je sodišče odločalo o višini preživnine za mladoletno A. A., hčerko bivših izvenzakonskih partnerjev. Vprašanje varstva, vzgoje in stikov s hčerko sta bivša zunajzakonska partnerja uredila s sklenitvijo delne sodne poravnave 13. 12. 2023, iz katere sledi, da se predlagatelj skrbništvu nad hčerko A. A. odpove in ne prevzame nobene odgovornosti za izvajanje stikov. Od oktobra 2022 deklica stikov z očetom nima.

O začasno določeni preživnini v začasni sodni poravnavi

6Preživninska obveznost do otrok je obveznost obeh staršev, ki obstoji tudi potem, ko starši ne živijo več skupaj (140. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Kadar se starša o višini preživnine ne sporazumeta, jo določi sodišče, in sicer glede na potrebe preživninskega upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Sodišče odloči o preživninski obveznosti po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je bila obema udeležencema zagotovljena enakopravna možnost, da navajata dejstva in dokaze, izjavita pravna naziranja ter se opredelita do vseh procesnih dejanj, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča. V določenih nujnih primerih lahko sodišče poseže v pravni položaj udeležencev, tudi z začasno odločitvijo in ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda, na podlagi verjetno izkazanih dejstev, ki veljajo le do sprejema končne odločitve, do katere sodišče pride ob upoštevanju vseh procesnih jamstev poštenega postopka. V posebej utemeljenih primerih zato Družinski zakonik določa, da sodišče lahko o začasni preživnini odloči tudi z začasno odredbo (161. člen DZ), in sicer v primerih, ko je ogroženo preživljanje otroka in je zato potreben predčasen poseg v položaj udeležencev postopka.

V konkretnem primeru poseg sodišča v določitev začasne preživnine ni bil potreben, ker sta starša med postopkom sklenila začasno sodno poravnavo, v kateri sta se dogovorila, da bo oče k preživljanju mladoletne A. A. prispeval 180 EUR mesečno. Tudi, če bi takšno preživnino določalo sodišče z začasno odredbo, bi bila ta določena po drugačnih kriterijih od tistih, ki jih sodišče uporabi ob ugotovitvi utemeljenosti zahtevka v končni odločbi, po izvedbi celotnega dokaznega postopka. Kriterij za določitev začasnih preživnin ni ustrezen življenjski standard otroka, ampak njegovo nujno preživljanje.

O potrebah mladoletne A. A.

7Specificirane potrebe preživljanja mladoletne A. A., kot sledi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, znašajo 850 EUR mesečno. Oče izrecno izpodbija strošek za najemnino v višini 700 EUR mesečno in stroške oddiha v apartmaju na ..., skupaj s stroški hrane in prevoza 1.000 EUR za mamo in A. A. ter tabor, ki je znašal 100 EUR.

8Predlagatelj nekritično prezre, da je tudi sam potrebe mladoletne hčerke ocenil v višini najmanj 740 EUR mesečno in da ti stroški niso vključevali najemnine, ker je lastnik stanovanja v hiši, v katerem živi. Ker nasprotna udeleženka ni lastnica nobene nepremičnine, se je morala po razpadu življenjske skupnosti izseliti iz stanovanja, ki je bilo v lasti predlagatelja v najemno stanovanje. Najemnina v višini 700 EUR je glede na splošno znane podatke, kako vrtoglave cene trenutno lahko dosegajo najemnine stanovanj, prej nizka kot visoka. Ker oče zadnji dve leti nima nikakršnih stikov s hčerko, ta preživlja poletne počitnice samo skupaj z materjo. Enotedenski strošek počitnic v apartmaju, skupaj s stroški hrane in prevoza v višini 500 EUR za A. A., ne pomeni, da gre za luksuzno preživljanje počitnic, ampak je to potreben strošek za teden dni oddiha, ki ga deklica letno preživi ob morju. Ostali stroški za preživljanje A. A., kot so položnice za šolo, šolske potrebščine, prostočasne dejavnosti, oblačila in obutev, hrana in higienske potrebščine, pa med strankama niso bili sporni. Potrebe mladoletne A. A. v višini 850 EUR mesečno so tudi glede na preživninske sposobnosti staršev po mnenju višjega sodišča ugotovljene primerno.

O preživninski sposobnosti matere in očeta

9Predlagatelj se v pritožbi sklicuje na bruto prihodke poslovnega subjekta, organiziranega kot samostojni podjetnik, ki so dostopni na spletni strani FURS-a, a nekritično prezre, da se od bruto prihodkov odštevajo odhodki. Plačati je potrebno 20 % davka od dobička in prispevke v višini 22,1 %, ki jih plača delavec, in 16,1 %, ki jih plača delodajalec. Prispevki za samostojne podjetnike so bili v letošnjem letu v minimalnem znesku predpisani v višini 544,04 EUR, v lanskem 463,87 EUR. Letos so se povišali za 80,17 EUR mesečno. Iz bruto zneska se pri samostojnih podjetnikih pokrijejo tudi vse bolniške, regresi, malica, prevoz in delovna sredstva, tako da je dejanski dobiček po odbitju vseh davkov, prispevkov in stroškov relativno majhen. Da dohodek nasprotne udeleženke ni tako visok, kot to želi prikazati predlagatelj, sledi tudi iz odločbe o brezplačni pravni pomoči za nasprotno udeleženko. Nasprotna udeleženka nima v lasti nepremičnin, je najemnica v stanovanju za katerega plačuje najemnino v višini 700 EUR mesečno. Ne živi v partnerski skupnosti; drugih preživninskih obveznosti kot preživljanje skupne hčerke A. A., nima. Izpisek tekočega računa za nasprotno udeleženko je pokazal, da je v presečnem obdobju devetih mesecev na tekoči račun prejela med 1.300 in 1.900 EUR neto dohodkov.

10Predlagatelj ima preživninsko obveznost še do triletnega sina B. B. Živi v partnerski zvezi, tako da si stroške preživljanja sina in stroške za gospodinjstvo deli s partnerico. Iz stanja na njegovem tekočem računu v istem presečnem obdobju devetih mesecev sledi, da je mesečno prejemal med 2.200 in 3.000 EUR neto dohodkov iz naslova plače, bonusa plačil poslovne uspešnosti in izrednih izplačil. Je lastnik ene polovice hiše, v kateri živi skupaj s partnerico in sinom. Je tudi lastnik vrednostnih papirjev v višini 38.000 EUR. Ima 21.000 EUR prihrankov, kreditnih obveznosti nima. Tudi njegova partnerica je zaposlena in lastnica še enega stanovanja.

11Zgoraj povzeti podatki prepričajo tudi pritožbeno sodišče, da je premoženjski položaj predlagatelja boljši od nasprotne udeleženke. Bivanjske in druge stroške si lahko deli s partnerico. Kot lastniku stanovanja mu ni potrebno plačevati najemnine. Na dober premoženjski položaj kaže tudi dejstvo, da bo v kratkem začel graditi novo hišo. Ker ima najmanj 60 % višji osebni dohodek od nasprotne udeleženke in ker v času, ko sodišče odloča o višini preživnine nima nikakršnih stikov s hčerko je prav, da v denarju pokrije med 55 in 60 % njenih potreb, kar znaša mesečno 490 EUR. Kot je obrazložilo sodišče v 40. točki obrazložitve, mora biti preživnina primerna za zagotavljanje A. A. uspešnega telesnega in duševnega razvoja in ob upoštevanju preživninskih zmožnosti obeh staršev, določilo tudi nekoliko višjo, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, za kar ima pooblastilo v DZ, saj so starši dolžni poskrbeti, da zaradi razpada partnerske zveze med staršema materialni položaj otroka ne upade pretirano in ga je, če mu to njegove premoženjske sposobnosti dopuščajo, dolžan zagotavljati vsaj v obsegu, v katerem materialni položaj zagotavlja sam sebi.

12Glede na navedeno je treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 265. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13Predlagatelj je v pritožbenem postopku propadel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam (drugi odstavek 165. člena ZPP).