VSL Sodba I Cpg 227/2024

I. Pritožba se zavrne in se sodna odločba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 447,98 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo (I.) zavrglo tožbo glede zahtevka na ugotovitev, da ima tožeča stranka na nepremičninah parc. št. 157/4 in parc. št. 158/31, obe katastrska občina ..., (pričakovano) lastninsko pravico, (II.) ugotovilo, da tožena stranka ni lastnik nepremičnin katastrska občina ..., parcela 157/4 in katastrska občina ..., parcela 158/31 in (III.) odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 4/5 pravdnih stroškov, tožena pa tožeči stranki 1/5 pravdnih stroškov.

2Zoper II. in III. točko izreka se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane odločbe ter priglasila pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Med strankama je sporno vprašanje, ali sta bili nepremičnini parc. št. 157/4 in tedaj obstoječa par. št. 158/22 k. o. ... (v nadaljevanju razdeljena na parc. št. 158/30 in 158/31), predmet lastninskega preoblikovanja toženca oziroma ali sta bili v postopku preoblikovanja vključeni v otvoritveno bilanco in posledično, ali je toženec postal lastnik teh nepremičnin. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sporni parceli v okviru družbenega premoženja, ki se je upoštevalo pri lastninskem preoblikovanju, nista bili upoštevani, do lastninskega preoblikovanja v tem delu ni prišlo, toženec pa ni postal lastnik teh parcel.

6Toženec odločitev sodišča prve stopnje uvodoma graja z navedbami, da iz predloženega Poročila o izvršeni oceni zemljišča in gradbenih objektov za otvoritveno bilanco toženca (v nadaljevanju: Poročilo) izhaja, sta bili sporni nepremični sestavni del lokacije zemljišč ... (št. z. k. vložka 916 k. o. ...), ki bo predmet nadaljnjih pozidav za stanovanjske objekte.

7Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Že sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v Poročilu izrecno navedeno, da je bil predmet lastninjenja v okviru lastninskega preoblikovanja tožene stranke na lokaciji ... 3.589 m2 stavbnega zemljišča oziroma parc. št. 158/1 (3065 m2) in 157/2 (524 m2, točka 7.6.1.1. Poročila). Iz točke 7.6.1.2. Poročila je razvidno, da je bila na podlagi te izmere izračunana vrednost teh dveh nepremičnin. Ničesar od navedenega pritožba ne izpodbija, prav tako ne, da iz točke 5.2. v zvezi s točko 5.3.14. izhaja, da je bila tako dobljena vrednost upoštevana pri končni oceni vrednosti zemljišč in objektov toženca, ki se je upoštevala v otvoritveni bilanci.

8Pritožba ne izpodbija niti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je iz z. k. izpiska za vl. št. 916 k.o. ... in posestnega lista za toženca razvidno, da je šlo pri parc. št. 157/4 in 158/22 za nepremičnini, različni od parc. št. 157/2 in 158/1. Vse štiri parcele so skupaj merile 4738 m2, medtem ko sta parc. št. 157/2 in 158/1 skupno merili (le) 3589 m2, kar se ujema z izmero, ki je v Poročilu za nepremičnine na lokaciji ... upoštevana pri oceni. Dokazni postopek je torej potrdil, da sta v Poročilu upoštevani zgolj dve parceli in nobena druga, torej tudi ne sporni parceli št. 157/4 in 158/22 kot to zmotno trdi pritožnik.

9Sodišče prve stopnje navaja enotno sodno prakso, da je pravna oseba lahko na podlagi določb ZLNDL pridobila lastninsko pravico le v primeru, če je ob lastninskem preoblikovanju v otvoritveno bilanco (4. člen ZLPP) vključila nepremičnine, na katerih je imela kot podjetje v družbeni lastnini pravico uporabe.¹ V primeru, da nepremičnina v otvoritveno bilanco ni bila vključena, podjetje, ki se je lastninsko preoblikovalo, na njej ni pridobilo lastninske pravice. Zato ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da iz nobene dokazne listine ne izhaja, da bi tožena stranka iz otvoritvene bilance eksplicitno izključila sporni parceli, saj je za odločitev bistveno vprašanje, ali je sporni nepremičnini (izrecno) vključila v otvoritveno bilanco ali ne. Tega ne potrjuje niti potrdilo (dopis DSU) z dne 28. 11. 2016, ki je bil izdan po lastninskem preoblikovanju, saj ta dopis na vsebino Poročila in otvoritvene bilance ne vpliva in ne dokazuje, da sta bili sporni nepremičnini v otvoritveno bilanco vključeni. Dopis sicer navaja, da je parc. št. 158/22 v Poročilu omenjena pod lokacijo ..., kar pa ne drži: v Poročilu je omenjen "kompleks zazidave na ...", predmet cenitve iz tega kompleksa pa sta bili zgolj parc. š. 158/1 in 157/2 v skupni izmeri 3589 m2.

10Ne drži niti pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje za razjasnitev, ali sta bili sporni nepremičnini predmet lastninskega preoblikovanja, zaslišati priče. Katere nepremičnine so zajete v otvoritveni bilanci oziroma, katere so bile vključene v lastninsko preoblikovanje, ni mogoče ugotavljati z zaslišanjem prič, saj z izpovedbami prič ni mogoče spreminjati oziroma ugotavljati obsega premoženja, ki je bilo predmet lastninjenja. Poleg tega je listina najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo; dokazovanje z zaslišanjem prič pa bi bilo v konkretnem primeru zaradi časovne oddaljenosti tudi sicer neučinkovito (ocenjevanje je bilo opravljeno 1. 1. 1993, Poročilo izdelano 10. 3. 1994).

11Zoper odločitev o stroških postopka se je tožena stranka pritožila le v posledici očitane napačne odločitve o glavni terjatvi, zato višje sodišče glede na pravilnost odločitve v tem delu soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

12Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno in v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.

¹ Prim. VSRS sodba II Ips 82/2017 z dne 4. 12. 2017, VSRS sodba II Ips 318/2014 z dne 19. 5. 2016, VSRS sklep II Ips 179/2014 z dne 5. 5. 2016, II Cp 1568/2016 z dne 3. 11. 2016.