VSRS Sklep I Up 230/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, predlagane v zvezi s tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpekcije za kmetijstvo, št. 0611-642/2017-6 z dne 6. 4. 2017. S to odločbo je upravni organ tožniku kot lastniku zemljišča parc. št. 407 k. o. X. naložil, da odstrani nasut gramoz in odložene različne predmete, del zemljišča prekrije z rodovitno zemljino ter da celotno kmetijsko zemljišče začne uporabljati za kmetijske namene (1. točka izreka) do 3. 10. 2017 (2. točka izreka), in ugotovil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka).

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi omenjenega sklepa navaja, da vzpostavitev zakonitega stanja, ki je zakonsko določena posledica nezakonitega ravnanja, in s tem povezani stroški sama zase ne predstavlja pravno relevantne škode za izdajo začasne odredbe, ampak morajo obstajati posebej kvalificirane okoliščine. Da bi bilo zaradi stroškov, potrebnih za izvršitev ukrepa, ogroženo preživljanje tožnika in njegovih treh otrok, pa tožnik ni izkazal.

3Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi in samo odloči o vloženem predlogu za izdajo začasne odredbe.

4Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7Vsebinski pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo vsake začasne odredbe, je torej verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi tožniku nastala z izvršitvijo akta, ki ga izpodbija v upravnem sporu. Pritožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe kot tako škodo zatrjeval povzročitev nezmožnosti za preživljanje sebe in svojih treh otrok, do katere bi prišlo ob izvršitvi naloženega ukrepa, saj njegovi letni bruto prihodki po dohodninski odločbi za leto 2016 znašajo 38.302,37 EUR, stroški za uresničitev naloženega ukrepa po predračunu pa 79.168,50 EUR.

8Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu najprej opredelilo do predloženega predračuna za stroške izvršitve ukrepa in navedlo, da je pavšalen. Vendar v nadaljevanju odločitve ni oprlo le na stališče, da ti stroški niso izkazani, ampak tudi na to, da pritožnik ni izkazal zatrjevanih slabih premoženjskih zmožnosti. Predloženi obrazec M-4 namreč glede na svoj namen ne izkazuje vseh tožnikovih prihodkov, dohodninske odločbe pa ni predložil. Poleg tega pritožnik ni navedel ničesar v zvezi s svojim siceršnjim premoženjskim stanjem, posledično pa ga tudi ne dokazal. Ker torej ni izkazal stroškov izvršitve ukrepa in ne svojih premoženjskih zmožnosti, ni izkazal, da bi mu z izvedbo naloženega ukrepa nastala težko popravljiva škoda v smislu eksistencialne ogroženosti samega sebe in družine.

9Pritožnik se ne strinja, da ni navedel, kakšno je njegovo premoženjsko stanje. Poudarja, da je trditev o tem, da nima sredstev za izvršitev izpodbijane odločbe, trditev o negativnem dejstvu, tega pa ni mogoče dokazovati. Navaja, da so njegovi prihodki v letu 2016 znašali 38.302,37 EUR, kar je dokazoval s predložitvijo obrazca M-4 delodajalca o izplačani plači, na podlagi katerih je FURS izdal dohodninsko odločbo, ki jo prilaga pritožbi, saj jo je šele sedaj našel. Zanika, da je predračun pavšalno specificiran. Ker dela še niso bila izvedena, se še ne ve, koliko ur bodo porabili delavci. Predračun ne more biti bolj specificiran tudi zato, ker je izrek izpodbijane odločbe premalo določen in posledično neizvršljiv. Poudarja, da za njeno izvršitev potrebuje skoraj dvoletni bruto zaslužek. Ker drugih sredstev nima, bi z izvršitvijo odločbe bilo ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegovih mladoletnih hčera.

10Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik s temi ugovori ne more uspeti. Ob razlogih za zavrnitev predlagane začasne odredbe, povzetih v 8. točki obrazložitve tega sklepa, so za odločitve nebistvene navedbe, s katerimi pritožnik zavrača očitek sodišča prve stopnje o nezadostni konkretiziranosti predračuna za stroške izvršitve ukrepa. Že to, da ni izkazal svojega celovitega premoženjskega stanja, ki ga predstavljajo ne le dohodki, ampak tudi drugo premoženje, zadošča za presojo, da ni izkazal nastanka težko popravljive škode. Sposobnost kritja stroškovnega bremena naloženega ukrepa in hkratnega zagotavljanja preživljanja namreč ni odvisna le od pritoka denarnih sredstev zaradi zaposlitve, ampak tudi od premičnega in nepremičnega premoženja, morebitnih prihrankov ipd., s katerim razpolaga pritožnik, in ki prav tako predstavljajo bazo, iz katere lahko črpa potrebna sredstva za vse stroške - tako za preživljanje kot za sanacijo nezakonitega stanja, ki ga je povzročil s svojim ravnanjem. Da takega premoženja nima, pritožnik ne trdi, niti to ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve, v kateri je obravnavan kot lastnik zemljišča, katerega del je nedovoljeno uredil in namenil parkirišču za osebna in tovorna vozila.

11Po navedenem ni odločilno niti, ali v postopku na prvi stopnji predloženi obrazec M-4 izkazuje vse pritožnikove prihodke.¹ Tudi sicer pritožnik to dokazuje šele s pritožbi priloženo dohodninsko odločbo za leto 2016, ki je nedovoljen novi dokaz. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 74. člena ZUS-1). Pritožnik s pojasnilom, da je odločbo založil in da jo je šele sedaj našel, dejansko priznava svojo krivdo za prepozno predložitev, zato gre za nedovoljeno in s tem neupoštevno pritožbeno novoto.

12Pritožnik še trdi, da bi moral dokazovati negativno dejstvo (da nima potrebnih sredstev za izvršitev odločbe), torej nekaj, česar ni mogoče dokazati. Navedeno ne drži. Vsaka stranka nosi trditveno in dokazno breme za tista dejstva, ki so ji v korist oziroma ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore. Zato je bilo na pritožniku breme zatrjevanja in izkazovanja dejstev oziroma okoliščin, s katerimi je utemeljeval nastanek težko popravljive škode zaradi izvršitve izpodbijane odločbe, konkretno stroškov ukrepa na eni ter njegovega obstoječega premoženjskega stanja na drugi strani. Preko teh dejstev si je pritožnik prizadeval dokazati, da sredstev nima. To pa zanika njegovo trditev o nezmožnosti dokazovanja in dejansko kaže le na njegovo nestrinjanje z ugotovitvijo, da svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil.

13Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožnik, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

¹ Navedeni obrazec služi prijavi podatkov za obvezna socialna zavarovanja, to je prijavi podatkov in sprememb podatkov o osnovah, nadomestilih, plačanem prispevku in obdobjih zavarovanja (2. člen Pravilnika o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti).