UPRS Sodba I U 1800/2023-15

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnika po popravku oziroma izbrisu podatkov v Schengenskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju: SIS II).

2V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožnik naslovil zahtevo za izbris oziroma popravek osebnih podatkov v SIS II. V zahtevi je v zvezi z razpisom prijetja s privedbo (za čas od 24. 10. 2019 do 2. 11. 2024) navedel, da je zabeleženo obdobje daljše od dovoljenega, ki lahko po mnenju tožnika traja le tri leta, da je kot pravna podlaga za ukrep naveden le "26. člen" in da so v zvezi z razpisom navedeni tudi razlogi (razlaga) v zvezi z ukrepom, česar pa Uredba EU št. 1987/2006 ne določa. Poleg tega naj bi bilo navedeno, da je bil tožnik prisoten pri izreku sodbe za kaznivo dejanje, kar pa ne drži. Nadalje je v obrazložitvi odločbe navedeno, da policija na podlagi 3. točke drugega odstavka 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol) vodi osebne podatke stranke v evidenci iskanih oseb, pri čemer so podatki o ukrepu vneseni tudi v SIS II. Ukrep prijetja s privedbo je bil razpisan na podlagi odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani. S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 11499/2015 z dne 5. 10. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 11499/2015 z dne 3. 10. 2018 je bila tožniku zaradi storitve kaznivega dejanja dajanja podkupnine izrečena kazen enega leta zapora, pri čemer izvršitev kazni zastara dne 2. 11. 2024, zato je bil do tega datuma razpisan ukrep prijetja s privedbo. Časovno obdobje je bilo torej določeno s strani sodišča s koncem dne 2. 11. 2024. Podatki v SIS II se vodijo na podlagi določil 26. člena Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. 6. 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema. Tožniku je strokovna služba znotraj upravljalca posredovala razlago v zvezi z ukrepom in da se navedeni podatki ne nahajajo v SIS II. Ne drži trditev tožnika, da sam ukrep (izpis podatkov o ukrepu) vsebuje razlago v zvezi z ukrepom.

3Tožnik se je zoper prvostopenjski odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi svoje odločbe drugostopenjski organ med drugim citira pravne podlage, ki so bile relevantne za izdajo odločb v tej zadevi. Tožena stranka meni, da je prvostopenjski organ zahtevo tožnika upravičeno zavrnil, saj so njegovi podatki v SIS II vpisani zakonito glede na to, da ukrep prijetja s privedbo, ki je bil vpisan na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, še ni bil preklican, ampak je v evidenco iskanih oseb ter posledično v SIS II vnesen do zastaralnega roka, to je do 2. 11. 2024. Neutemeljena je navedba, da so podatki v SIS II vpisani brez pravne podlage. Prvostopenjski organ je ravnal v skladu z 29. členom Uredbe 1987/2006, ko je na podlagi odredbe sodišča ukrep prijetja s privedbo vpisal v SIS II za tri leta (od 24. 10. 2019 do 24. 10. 2022) ter ga nato na podlagi avtomatskega opozorila o izbrisu podaljšal do poteka zastaralnega roka (2. 11. 2024). Pristojni organ je po preteku prvotnega vpisa sam podaljšal vpis do 2. 11. 2024. Ob izteku triletnega obdobja ni šlo za nov vpis, ampak zgolj za podaljšanje obstoječega vpisa. Sama razlaga ukrepa ni bila vpisana v SIS II, zaradi tega je ta tožnikov očitek neutemeljen. Če je bil tožnik v Avstriji prijet in neizročen Sloveniji, to še ne pomeni izteka ukrepa.

4Tožnik v tožbi navaja, da je policija v izpisu osebnih podatkov z dne 11. 2. 2020 navedla, da zoper tožnika velja ukrep prijetja s privedbo in pri tem v oklepaju navedla 26. člen ter pomanjkljivo navedla pravni temelj oziroma pravni akt, na katerega se sklicuje. Naveden je le 26. člen sklepa, ni pa navedeno, katerega sveta. Poleg tega se v SIS II lahko vpiše ukrep za dobo največ treh let, če pa je izrečen za daljše časovno obdobje, pa to lahko pomeni, da bi šele po preteku te dobe bila njegova veljavnost lahko podaljšana, če bi bilo to potrebno. Strokovna služba je tudi posredovala razlago v zvezi z ukrepom. Med podatki, ki so določeni v 20. členu Uredbe (EU) št. 1987/2006, pa ni navedenih nobenih vpisov razlag ukrepov s strani strokovnih služb. Poleg tega tožnik ni bil prisoten ob izreku sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Poraja se tudi dvom, kdaj je bila razlaga ukrepa dejansko vpisana. Nadalje tožnik v tožbi še pojasnjuje, da je bil prijet v Avstriji in da je bil postopek na Deželnem sodišču v Salzburgu zaključen, ker ga Republika Avstrija ne bo izročila Republiki Sloveniji, dokler Republika Slovenija ne zagotovi ponovnega sojenja. Pred slovensko policijo se ni skrival. Po zaključenem postopku na Deželnem sodišču v Salzburgu je v Republiki Avstriji na prostosti, kjer prosto živi in dela. Nobenega znaka ni, da bi kam pobegnil. Predmetni ukrep je torej že realiziran in je zato pristojnost slovenske policije prekoračena in ni nobene potrebe več, da je tak ukrep še vedno v veljavi in vpisan v SIS II. Ukrep se v SIS II lahko vpiše za največ tri leta in ne kar avtomatično do 2. 11. 2024. Za takšen vpis prvostopenjski organ ni imel nobene podlage. Tožena stranka pa je sama podaljšala vpis do 2. 11. 2024. Za nov vpis ni imela zakonite podlage in njeno ravnanje pomeni poseg v osebne podatke tožnika. Res je, da Okrožno sodišče v Ljubljani odredbe ni preklicalo, vendar pa to ne pomeni, da lahko pristojni organ opravlja nove vpise. Pred tem bi moral preveriti, ali je bil tožnik že prijet v kakšni drugi državi. Dejstvo je, da je odločitev avstrijskega sodišča dokončna in pravnomočna. Poleg tega pristojni organ vpisa v SIS II ne more in ne sme prepustiti računalniškemu programu, ampak mora sam ažurno preverjati vpise. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in naj odredi toženi stranki, da naj blokira oziroma izbriše netočne osebne podatke, podrejeno pa, naj jo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. V obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ukrep prijetja s privedbo, ki je bil vpisan na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2019, še ni bil preklican, ampak je bil v evidenco iskanih oseb, ter posledično v SIS II vnesen do zastaralnega roka, to je do 2. 11. 2024. Glede očitkov o pomanjkljivi navedbi pravnega temelja v prvostopenjski odločbi tožena stranka odgovarja, da zakonitost spornih vpisov ni odvisna od navedbe pravnega temelja v odločbi ter da je sama v odločbi še bolj natančno opredelila sklep, na katerega se je skliceval prvostopenjski organ. Sodna odredba iz leta 2019 je ustrezna pravna podlaga za podaljšanje vpisa v SIS II. Za presojo zakonitosti vpisa ni relevantno, ali je vpis in izbris v SIS II ročen ali avtomatiziran. Policija ni dolžna preverjati, ali je bil posameznik že prijet v kakšni drugi državi, temveč le, ali je ukrep, ki predstavlja podlago za vpis, ustrezen in še veljaven. To, da je bil tožnik prijet v Avstriji in neizročen Republiki Sloveniji, ne vpliva na veljavnost ukrepa niti na zakonitost vpisa. Razpisnica je Republika Slovenija in ukrepa ni preklicala in je še vedno v veljavi. Del ukrepa, ki se nanaša na privedbo oziroma predajo, v konkretnem primeru ni bil izvršen, saj tožnik ni bil nikoli predan Republiki Sloveniji. Zato ni mogoče govoriti o nesmiselnosti vpisa. Tožena stranka predlaga, naj sodišče odloči brez glavne obravnave in naj tožbo v celoti zavrne.

6Sodišče je v postopek kot stranko z interesom pritegnilo tudi prvostopenjski organ, ki v odgovoru na tožbo navaja, da je bil s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani razpisan ukrep prijetja s privedbo, kot časovno obdobje pa je bilo določeno s koncem dne 2. 11. 2024, ko nastopi zastaranje izvršitve kazni. Podatki v SIS II se vodijo na podlagi 26. člena Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. 6. 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II), ki določa, da se podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, vnesejo na zahtevo pravosodnega organa države članice izdajateljice. Razpis v SIS II je še vedno veljaven. Ukrep še ni bil preklican. Prvostopenjski organ je deloval v skladu z 29. členom Uredbe 1987/2006, ko je na podlagi odredbe sodišča vpisal ukrep v SIS II za tri leta, ter ga nato podaljšal do poteka zastaralnega roka. Ob izteku triletnega roka ni šlo za nov vpis, ampak le za podaljšanje obstoječega vpisa. Na kakšen način pristojni organ ureja vpise, ročno ali avtomatizirano, nima nobenega vpliva na obstoj veljavne pravne podlage za vpis. Razlaga ukrepa pa ni bila vpisana v SIS II. Čeprav je bil tožnik v Avstriji že prijet, to še ne pomeni izteka ukrepa. Tožnik bi bil še vedno lahko izročen Sloveniji. To, da živi in dela v Avstriji, nima vpliva na veljavnost ukrepa, ki ga je razpisala Slovenija. Stranka z interesom predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

K točki I izreka

7Tožba ni utemeljena.

8Skladno z drugim odstavkom 26. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od pristojnega organa zahtevati, da izbriše njegove osebne podatke, če obdelava krši določbe 5., 6. ali 7. člena tega zakona ali če je treba osebne podatke izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti, ki velja za pristojni organ. Vodenje in vzdrževanje evidence iskanih oseb je določeno v 3. točki drugega odstavka 123. člena ZNPPol. V skladu s 4. alinejo prvega odstavka 128. člena ZNPPol se podatki v tej evidenci hranijo dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje ali drug zakonit ukrep, vendar najdlje do zastaranja pregona. Skladno s prvim odstavkom 26. členom Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. 6. 2007 se podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, vnesejo na zahtevo pravosodnega organa države članice izdajateljice. V 29. členu Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 12. 2006 pa je določeno, da država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v roku treh let po vnosu takšnega razpisa ukrepa v SIS II preveri, ali je razpis ukrepa še treba hraniti. V času odločanja prvostopenjskega organa je že veljal nov pravni okvir SIS, ki pa ne vpliva na pravilnost odločitve. Med drugim se je začela uporabljati Uredba (ES) št. 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 11. 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU. Ta uredba pa v 26. členu določa, da se razpisi ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje, ali razpisi ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetja zaradi izročitve, vnesejo na zahtevo sodnega organa države članice izdajateljice. Ta uredba v drugem odstavku 53. člena med drugim določa, da lahko država članica vnese razpis ukrepa za osebo za namene člena 26 te uredbe za obdobje petih let, v petih letih pa preveri, ali je treba razpis ukrepa ohraniti.

9V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v letu 2019 razpisalo odredbo za za prijetje in privedbo. Prav tako ni sporno, da je bil ukrep prijetja vnesen do zastaralnega roka, in sicer do 2. 11. 2024, in tudi ni sporno, da ta ukrep še ni bil preklican. Vse to pa so tista pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana odločba. Sporno pa je vprašanje, ali bi moral prvostopenjski organ izbrisati navedene podatke iz SIS II.

10Po mnenju sodišča je odločitev tako prvostopenjskega kot drugostopenjskega organa pravilna, da v času izdaje prvostopenjske odločbe niso bili podani pogoji za izbris podatkov. Glede navedenega sodišče skledi razlogom obeh odločb, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev obeh organov v njunih odločbah.

11Neutemeljen je tožbeni očitek o tem, da je pomanjkljivo navedena pravna podlaga. Predmet tega upravnega spora je presoja odločbe Policije št. 071-104/2020/28 z dne 17. 7. 2023, kjer je pravna podlaga v celoti citirana in sicer v tretjem odstavku na drugi strani izpodbijane odločbe, kjer je navedeno, da se podatki v SIS II vodijo na podlagi določil 26. člena Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. 6. 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II).

12Nadalje je v tožbi navedeno, da se lahko vpiše ukrep za dobo največ treh let, če pa je izrečen za daljše časovno obdobje, pa to pomeni, da bi moral biti vpisan za dobo treh let in šele po preteku te dobe je njegova veljavnost podaljšana, če bi bilo to potrebno. Vendar sodišče ugotavlja, da je bilo tako tudi storjeno. Po preteku treh let je namreč prvostopenjski organ veljavnost podaljšal, potreba po podaljšanju pa je bila izkazana s tem, ker odredba Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2019 še ni bila preklicana.

13Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da naj bi bili v SIS II vpisani nekateri podatki, za katere ni pravne podlage v 20. členu Uredbe (EU) št. 1987/2006, saj pojasnilo oziroma razlaga samega vpisa v SIS II ni bila vpisana.

14Sodišče še ugotavlja, da so nerelevantne tožbene navedbe glede tega, ali je bil tožnik prisoten na izreku sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Podlaga za vpis podatkov v SIS II je bila namreč odredba Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2019, ki še ni bila preklicana, to pa je edino pravno relevantno dejstvo pri presoji, ali je izpodbijana odločba pravilna. Prav tako za ta upravni spor ni relevantno dejstvo, da je bil tožnik v Republiki Avstriji prijet in neizročen Republiki Sloveniji ter da je bil v Republiki Avstriji tudi izpuščen, da tam živi in dela. To nima namreč nobenega vpliva na to, da je razpisnica vpisa v SIS II Republika Slovenija in ne Republika Avstrija. Republika Slovenija pa ukrepa ni preklicala. Tožnik je bil res v Avstriji prijet, ni pa bil izročen ali priveden Republiki Sloveniji. Ukrep torej ni bil v celoti realiziran, saj tožnik ni bil izročen Republiki Sloveniji.

15Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je bil tožnik kar avtomatično vpisan v SIS II do 2. 11. 2024. Vpisan je bil za tri leta, nato pa je bil ukrep podaljšan, ni bil pa avtomatično vpisan že od vsega začetka do 2. 11. 2024. Po treh letih ni šlo za nov vpis, ampak za podaljšanje že prej izvedenega vpisa. Prvostopenjski organ je za to imel zakonito podlago in sicer odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2019. Podaljšanje vpisa je torej imelo podlago v odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ni bila preklicana. Če prvostopenjski organ ne bi podaljšal vpisa, bi ravnal v nasprotju z odredbo sodišča.

16Nadalje sodišče še pojasnjuje, da je za ta upravni spor tudi nerelevantno, na kakšen način pristojni organ vpisuje in izpisuje podatke iz SIS II, ali je to računalniško ali ročno. Po treh letih vpis ni bil podaljšan avtomatično, ampak je to storil prvostopenjski organ, ker odredba Okrožnega sodišča v Ljubljani še ni bila preklicana.

17Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev prvostopenjskega organa pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

18Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave. V obrazložitvi te sodbe je že pojasnilo, da pravno relevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločba, niso sporna. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, ima sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

19Glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, trpi v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.