VSK Sklep I Cp 193/2024

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1V tej zadevi je za potrebe nepremičnin parc. št. 2595¹,1237, 1239/4, 1239/1 in 1239/2 že pravnomočno ustanovljena nujna pot za hojo in vožnjo z osebnimi vozili, v času gradnje pa tudi s tovornimi vozili preko nepremičnin nasprotnih udeležencev: parc. št. 1263/31 in 1263/30, last prve nasprotne udeleženke, 1261/3, 1261/36, 1261/5 (so)last druge nasprotne udeleženke in tretjega nasprotnega udeleženca, ter parc. št. 1263/25 in 1238/3, last četrte nasprotne udeleženke (vse kot določno navedeno v sklepu prvostopenjskega sodišča N 82/2017 z dne 6.7.2022 v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča I Cp 667/2022 z dne 21.2.2023). Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom po istih nepremičninah ustanovilo nujno pot tudi za položitev vkopane vodovodne napeljave in vse do vzankanja nove (nadomestne) TP A. 2 v SN kablovod RTP B. - TP C. tudi za položitev električne napeljave (točka I izreka). Predlagatelju je obenem naložilo, da je dolžan plačati nadomestilo za uporabo nujne poti, in sicer prvi nasprotni udeleženki v višini 1.158,85 EUR, drugi nasprotni udeleženki in tretjemu nasprotnemu udeležencu v višini 2.565,63 EUR ter četrti nasprotni udeleženki v višini 613,88 EUR, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka). Obenem je predlagatelju še naložilo, da je dolžan drugi nasprotni udeleženki, tretjemu nasprotnemu udeležencu in četrti nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka v višini 3.220,55 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji stroškovni zahtevek pa zavrnilo (točka III izreka).

2Zoper sklep so se iz vseh pritožbenih razlogov pritožili druga in četrta nasprotna udeleženka ter tretji nasprotni udeleženec in pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za ustanovitev nujne poti zavrne ter predlagatelju naloži v plačilo stroške postopka, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno obravnavanje drugemu sodniku.

3Navaja, da je sklep nezakonit, saj niso podani pogoji za določitev nujne poti za položitev električne in vodovodne napeljave v korist predlagateljevih nepremičnin. Sklicuje se na 91. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in sklep pritožbenega sodišča I Cp 667/2022 z dne 21.2.2023 (16. točko obrazložitve) in v njem vsebovana navodila, ki jim sodišče ni sledilo, niti ni ugotavljalo pogojev za ustanovitev nujne poti za priklop na komunalno omrežje, zaradi česar je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, posledično zmotno uporabilo materialno pravo.

4Predlagatelj je na naroku 20.3.2019 podal umik predloga za določitev nujne poti v delu, ki se nanaša na vzpostavitev komunalne infrastrukture (vodovodno in električno napeljavo), ker bodo njegove nepremičnine povezane s komunalno infrastrukturo na drugi strani. Do tega ravnanja se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Sodišče navaja, da ni moglo slediti napotilu višjega sodišča glede možnosti priključitve predlagateljevih parcel na elektro in vodovodno omrežje, ker izvedenec o tem ni podal odgovora. Sodišče se je v tem primeru "zadovoljilo" z odgovorom izvedenca, moralo pa bi o tem opraviti poizvedbe pri obeh distributerjih, kar pa ni storilo, posledično je ostalo relevantno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče je namreč na oba distributerja naslovilo le vprašanje, ali je parcele možno priključiti na distribucijsko omrežje tudi po trasi, ki ne zahteva posega v nepremičnine, ne pa tudi vprašanje o tem, ali predlagatelj izpolnjuje pogoje za priklop.

5Zmotno in v nasprotju z izvedenimi listinskimi dokazi je sodišče ugotovilo dejansko stanje tudi v delu, ki se nanaša na odgovor na vprašanje, ali ima predlagatelj možnost priključka na komunalno omrežje, ki ne zahteva posega v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev in ki ni povezana z nesorazmernimi stroški, ko je ugotovilo, da take možnosti nima.

6Iz dopisa Č. z dne 6.7.2023 izhaja, da distributer niti ni odgovoril na postavljeno vprašanje sodišča. Iz njegovega odgovora, ki mu je sodišče sledilo, izhaja, da gre za traso nekega bodočega, še neobstoječega omrežja, ki je šele v fazi razvojnih načrtov in gre za bodoče negotovo okoliščino. Še več sodišče v obrazložitvi odločitve glede poteka električne napeljave celo zapiše, da gre za nekakšno začasno rešitev na način, da se bo (če in), ko bo elektro distributer predlagateljeve parcele povezal na predvideno elektro - kabelsko kanalizacijo, kot nepotrebna ukinila električna napeljava po trasi ustanovljene nujne poti. Poleg tega, da gre za nerazumljivo obrazložitev sodišča, SPZ instituta začasne rešitve pri ustanovitvi nujne poti ne pozna. Tudi ni jasno, kaj skuša sodišče povedati z navedbo, da se bo naknadno kot nepotrebna ukinila električna napeljava po trasi ustanovljene nujne poti, saj se nujna pot ne ukine avtomatsko, ampak pod pogoji iz 90. člen SPZ, kar je treba dokazati v novem sodnem postopku. Sodišče tudi ni ugotavljalo pogojev in ni sledilo napotilu višjega sodišča glede presoje možnosti priključka z nesorazmernimi stroški. Do tega vprašanja se sploh ni opredelilo in se sklepa ne da preizkusiti.

7Glede trase elektro napeljave je sodišče odločalo tudi povsem mimo in v nasprotju s predlogom predlagatelja in gre za sklep presenečenja. Potek oz. začetek trase že na parceli 1263/37 ni bil nikoli obravnavan in s predlagateljeve strani nikoli zahtevan.

8Glede priklopa na vodovodno omrežje je zaključek sodišča v popolnem nasprotju z vsebino dopisa D. d.o.o. z dne 17.11.2023, na katerega se sklicuje. Iz dopisa D. celo izhaja, da najbližja trasa javnega vodovoda do predlagateljevih nepremičnin poteka od parcele 1217/12 po zahodni strani nepremičnin parcel št. 1215/6, 1215/4, 1215/1 do parcele št. 1215/9. Ne drži torej, da predlagateljeve nepremičnine nimajo možnosti priključka iz zahodne strani, preko parcele št. 1215/1, še več gre za najbližjo traso. Razlogovanje sodišča, da predlagana alternativna trasa zahteva dodaten poseg v parcele tretjih oseb, ki niso stranke tega postopka, ne more biti utemeljen razlog, da sodišče ne razišče možnost poteka komunalnih vodov po alternativni trasi. Sama pritegnitev lastnikov oz. lastnika parcele št. 1215/1 ne bi v ničemer vplivala na hitrost postopka, saj je že vse od začetka oz. najkasneje na naroku 20.3.2019 celo predlagatelj sam zatrjeval, da obstoji možnost vzpostavitve komunalne infrastrukture iz zahodne strani. Z argumentom domnevnega dodatnega zavlačevanja postopka priključka na komunalne vode in posledično gradnje, kot je to izpovedal predlagatelj, ki mu je sodišče nekritično sledilo brez obrazložitve in navedbe drugih zakonskih razlogov, ustanovitev nujne poti ni možna. Arbitraren in brez podlage je tudi zaključek sodišča, češ da naj bi trasa po t.i. zahodni strani, preko parcele št. 1215/1 "najverjetneje" presegla maksimalno 12 metrov dovoljeno razdaljo vodomernega jaška do javnega sekundarnega vodovodnega omrežja, kar naj bi še dodano kazalo na neustreznost tega priključka. Kaj takega iz dopisa D. ne izhaja. Postavitev oziroma priklop vodovodne napeljave za potrebe predlagateljevih nepremičnin preko nepremičnin nasprotnih udeležencev tudi sicer ni možen. Vodovodna napeljava oz. cev, ki poteka po tej trasi, ni javno vodovodno omrežje, ampak le interna vodovodna cev, ki je v zasebni lasti za oskrbo ene hiše, stoječe na parceli št. 1238/1, ki se oskrbuje iz vodovodnega priključka na parceli št. 1203/1. Vzpostavitev vodovodne napeljave po določeni trasi ni mogoča zaradi prevelike razdalje parcel št. 1237, 1239/1, 1239/2 in 1239/4 do najbližjega javnega vodovoda, ki se nahaja na parceli št. 1203/1 (cca 400 metrov daleč) in zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev za priklop (prenizek pritisk in preslab pretok). Sodišče tudi zmotno in nepravilno uporablja pojem vodovodni priključek, ki ga definira Uredba o oskrbi s pitno vodo.

9Pritožba je utemeljena.

10Predmet odločitve v ponovljenem postopku je odločitev glede ustanovitve nujne poti na nepremičninah nasprotnih udeležencev zaradi položitve vkopane električne in vodovodne napeljave in glede nadomestila za ustanovitev nujne poti. Gre za del, v katerem je bila predhodna odločitev razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje z navodili: - da v ponovljenem postopku ugotovi, ali predlagatelj v skladu z 91. členom SPZ sploh izpolnjuje pogoje za priklop na vodovodno in električno omrežje in ali ima predlagatelj možnost priključka, ki ne zahteva posega v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, in da takšna možnost priključka ni povezana z nesorazmernimi stroški.

11Prvostopenjsko sodišče je glede prvega relevantnega vprašanja navedlo, da nanj ne more odgovoriti in se je sklicevalo na izvedenca, a je njegov odgovor povzelo izven konteksta. Izvedenec je v odgovoru (list. št. 582 spisa) navedel, da na vprašanje ne more odgovoriti, ker imajo distributerji električne energije in dobave vode svoje specifične zahteve in plane, kako bodo razvijali omrežja in določijo priklopna mesta in v nadaljevanju, kar je povzelo tudi sodišče, da je postopek tak, da mora izbrani projektant ali investitor najprej zaprositi za projektne pogoje, šele na to sledi soglasje za predvideno izvedbo priključka in sama izvedba priključka.

12Že navedeni odgovor nakazuje, da je dolžno sodišče pri odgovoru na to vprašanje izhajati iz trditev o obstoječem stanju in predvidenem stanju, kako se bo objekt (nameravana gradnja, za katero predlagatelj trdi, da ne more pridobiti gradbenega dovoljenja) priključil na javno vodovodno in elektro omrežje. Skladno z Gradbenim zakonom (v nadaljevanju GZ-1) je za gradnjo ključna projektna dokumentacija. Ta mora biti skladna s predpisi. Prav zato lahko investitor (oziroma zanj projektant) od mnenjedajalcev, med drugim organov na področju varovanja komunalne in energetske infrastrukture, predhodno pridobi projektne pogoje (42. člen GZ-1), dolžan pa je pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti njihovo mnenje k projektu (43. člen GZ-1), v katerem se opredeli skladnost s predpisi iz njihove pristojnosti².

13Navedeno za konkretni primer ne pomeni nič drugega kot to, da je glede na predvideno gradnjo ključna vsebina projektnih pogojev oziroma mnenje Č. d.d. glede možnosti priklopa predvidenega objekta na javno elektro omrežje oziroma D. E. d.o.o. glede možnosti priklopa na javno vodovodno omrežje, kar nenazadnje izhaja iz mnenja izvedenca, ko opozarja na specifične zahteve distributerjev in plane, kako bodo razvijali omrežja in njihovo določanje priklopnih mest. Šele, če je možnost priklopa izkazana in se zaradi priklopa na javno omrežje zahteva soglasje lastnikov tujih nepremičnin, ki ga ti odrekajo, nastopijo pogoji za dovolitev nujne poti.

14Sodišče o možnosti priklopa relevantnih dejstev sploh ni ugotovilo. Izpodbijani sklep je zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je sklep nezmožen pritožbenega preizkusa.

15Ker sodišče ni ugotovilo relevantnih dejstev glede prvega vprašanja (ali so izpolnjeni pogoji za priklop glede na projektne pogoje oziroma mnenje Č. d.d. oz. D. d.o.o.), se je preuranjeno ukvarjalo z drugim relevantnim vprašanjem. V vsakem primeru pa pritožba utemeljeno opozarja, da Č. d.d. v dopisu z dne 6.7.2023 (list. št. 551) odgovora na vprašanje, ali ima predlagatelj možnost priključka, ki ne zahteva posega v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, ni niti podalo³.

16Ker ni bilo odgovorjeno na prvo relevantno vprašanje, tudi odgovor D. d.o.o. z dne 17.11.2023 (list. št. 556), da obstaja možnost priklopa predlagateljevih nepremičnin na javno vodovodno omrežje na zahodni strani preko parcele št. 1215/1 s tem, da je največja dovoljena razdalja vodomernega jaška do javnega sekundarnega vodovodnega omrežje 12 m, sam po sebi nima nobene teže. Vsekakor pa bi moral biti zaključek, kot ga ponuja sodišče, obrazložen, v primeru alternativnih tras pa je dolžno tehtati vse relevantne okoliščine.

17Pritožbeno sodišče tudi sicer pritrjuje pritožbi, da SPZ začasne nujne poti ne določa. Nasprotno, če zaradi spremenjenih okoliščin pot ni potrebna, jo je mogoče spremeniti ali odpraviti (90. člen SPZ). Pritožbeno sodišče pa se tudi strinja s pritožbo, da potek trase po drugi poti, ki bi terjal poseg v nepremičnine oseb, ki niso stranke tega postopka, sam po sebi ne utemeljuje odločitve, da se nujna pot dovoli po parcelah nasprotnih udeležencev.

18Vse opisano je v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1, terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa v točki I izreka, posledično pa tudi v točki II in III izreka, in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklep in dokazni postopek pred njim sta namreč tako pomanjkljiva, da dopolnjevanje postopka na pritožbeni obravnavi (ki ima vendarle korektivno funkcijo) ni mogoče, ne da bi se poseglo v pravico strank do pritožbe. Po oceni pritožbenega sodišča razveljavitev ne bo pomenila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj bi postopek, če bi se opravil pred pritožbenim sodiščem trajal dlje kot na prvi stopnji.

19V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje (ob upoštevanju trditvene podlage stranke) opredeli, ali predlagatelj izpolnjuje pogoje za priklop na javno omrežje glede na gradbene in druge predpise, in se ob pozitivnem odgovoru na to vprašanje ukvarja z drugim relevantnim vprašanjem.

20Višje sodišče pa ni sledilo pritožbenemu predlogu, da se nov postopek opravi pred drugim sodnikom. Določba ZPP (356. člen) sicer daje sodišču druge stopnje pooblastilo, da lahko v primeru razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, odredi, da se opravi nova glavna obravnava (narok) pred drugim sodnikom, vendar pritožba ne navaja nobene konkretne okoliščine, ki bi to narekovala.

21Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Ker se nepremičnine nahajajo v isti katastrski občini 1.1., bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju pri navedbi parcelnih številk izpustilo navedbo katastrske občine.
² Tudi po prej veljavnem Gradbenem zakonu /GZ) je bila enaka ureditev (glej npr. 29., 30., 31. člen).
³ Iz njegove vsebine je mogoče povzeti le, da na območju predlagateljevih parcel poteka daljnovod DV RTP B. - TP A. s transformatorsko postajo A. 3, ki bosta ukinjena oz. odstranjena in da je predvidena elektro - kabelska kanalizacija iz nove TP.