VSM Sodba I Cpg 189/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu in izreku o stroških postopka, v točkah III in V izreka.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je izdalo odločbo, in sicer sodbo in sklep, s sklepom je dovolilo spremembo tožbe ter zavrglo vlogo tožene stranke z dne 10. 1. 2023 v delu, v katerem predstavlja odgovor (točka I in II izreka), s sodbo pa naložilo, da tožena stranka tožeči stranki plača 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.000,00 EUR od 2. 4. 2023 do plačila ter od zneska 4.000,00 EUR od 20. 4. 2023 do plačila (točka III izreka), v presežku za še zahtevane zakonske zamudne obresti je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka IV izreka) ter naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki 478,99 EUR pravdnih stroškov (točka V izreka).

2Zoper sodbo, smiselno zoper obsodilni del in stroške postopka (odločitev vsebovana v točki III in V izreka odločbe) se pravočasno brez konkretne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja zgolj, da je bila sodba izrečena brez možnosti obravnavanja pred sodiščem, brez razpisa in izvedbe pripravljalnega ali glavnega naroka, s čimer so bile bistveno kršene določbe pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), posledično pa predlaga, da se sodba v celoti razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Stroškov ne priglaša.

3Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo v celoti nasprotuje pritožbenim trditvam kot neutemeljenim ter priglaša stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku (točka III izreka), ker je ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama ustno sklenjena pogodba o delu, na podlagi katere je tožeča stranka svojo obveznost vodenja in svetovanja pri projektih sončnih elektrarn na posameznih stanovanjskih objektih v celoti izpolnila, tožena stranka pa za tako nastalo obveznost izstavljenih računov, v skupni višini 5.000,00 EUR ni poravnala.¹

6Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, tudi ne kršitev, na katere se izrecno v pritožbi sklicuje tožena stranka in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje, torej za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva, na podlagi katerih je sprejelo pravilne materialno pravne zaključke. Dokazna ocena je temeljita in argumentirana, v celoti ji sledi tudi sodišče druge stopnje, zgolj zaradi pritožbenih trditev pa kot odgovor nanje navaja naslednje:

7Sodišče lahko v primeru, kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu (prvi odstavek 488. člena ZPP). Sodišče razpiše narok, če stranka to zahteva (drugi odstavek 488. člena ZPP).

8Pritožbena graja je zgolj ena, in sicer da je sodišče prve stopnje odločilo brez oprave naroka, s čimer tožena stranka smiselno zatrjuje, da ji je bila odvzeta pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9Navedena pritožbena graja ni utemeljena. Sodišče prve stopnje ima o tem, zakaj naroka ni opravilo, povsem jasne in obrazložene razloge v točki 8 obrazložitve izpodbijane sodbe, ki temeljijo na pravilni uporabi procesnih določb ZPP.

10Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje stranki postopka pozvalo, da v 15 dneh sporočita ali zahtevata razpis naroka, z opozorilom, da bo, če tega ne bosta zahtevali, odločilo brez naroka.² Tožeča stranka je soglašala, da se narok ne opravi, medtem ko tožena stranka na poziv ni reagirala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko naroka ni opravilo ter posledično izdalo sodbo na podlagi stanja spisa.

11Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki pritožbeno ni bilo izpodbijano, pravilno ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena (ustna) podjemna pogodba o delu (619. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), na podlagi katere je tožeča stranka (podjemnik) za toženo stranko (naročnik) opravila storitve³ in zanje izstavila račune (v skupni višini 5.000,00 EUR), tožena stranka pa kljub zavezi, teh računov ni plačala.⁴

12Odločitev o stroških postopka temelji na pravilni uporabi materialnega prava, pri čemer višina ni pritožbeno izpodbijana.⁵

13V posledici navedenega je bilo potrebno pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu (točka III izreka) in v odločitvi o stroških postopka (točka V izreka), potrditi. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

14Tožena stranka je s pritožbo v celoti propadla, pri čemer stroškov ni priglasila. Tožeča stranka s svojim odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve na drugi stopnji (155. člen ZPP), zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Glej razloge v točkah 13 - 16 obrazložitve izpodbijane sodbe.
² Obe pravdni stranki sta poziv sodišča prve stopnje sprejeli - glej povratnice na r. št. 52 spisa.
³ Glej točko 5 te obrazložitve.
⁴ Glej razloge v točkah 11 do 16 obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁵ Glej točke 18 do 22 obrazložitve izpodbijane sodbe.