VSL Sodba I Cpg 434/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške in je v 15 dneh dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 466,65 EUR.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 16.741,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.737,15 EUR od 12. 4. 2022 dalje in od zneska 11.004,40 EUR od 12. 4. 2022 dalje (točka I. izreka). Sklenilo je, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 1.919,60 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (točka II. izreka).

2Bistveni razlogi izpodbijane sodbe so, da sta bili pravdni stranki v pogodbenem razmerju na podlagi Pogodbe o prenosu televizije TVX in o uporabi znamke TVX z dne 7. 12. 2016 ter Aneksa k pogodbi z dne 10. 7. 2017. Vendar je tožena stranka vse pogodbene obveznosti iz naslova plačila kupnine oziroma licenčnine izpolnila do sredine januarja 2022. Tožeča stranka ni navedla na kateri podlagi naj bi ji bila tožena stranka dolžna plačati prefakturirane račune podjetja A. d. d. in RTV. Tožeča stranka navedenih računov ni vložila v spis ampak je le posplošeno navajala, da ji je tožena stranka dolžna poravnati strošek najema TV kanala in strošek oddajanja prostora v multipleksu. Tožeča stranka ni dokazala, da je račune plačala niti, da ji tožena stranka dolguje plačilo po vtoževanih računih. Vlogo, ki jo je tožeča stranka vložila na naroku 24. 3. 2023 z dokaznim predlogom za zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke in dveh prič je sodišče štelo kot prepozno na podlagi prvega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je bil prvi narok za glavno obravnavo opravljen že 3. 2. 2023.

3Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke oziroma pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje in naloži toženi stranki povrnitev pravdnih stroškov pred prvostopenjskim sodiščem in pritožbenih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

4Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in je pritožbenemu sodišču predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

5Pritožba ni utemeljena.

O očitku bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP

6Tožeča stranka v pritožbi očita sodišču prve stopnje, da je kršilo postopek o izvedbi pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo ter da sodišče ni izdelalo programa vodenja postopka. Pritožbeni očitek ni utemeljen. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 3. 2. 2023 (red. št. 20) izhaja, da je sodišče opravilo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Sicer v navedenem zapisniku res ni navedeno, da je sodišče poskusilo s strankama skleniti sodno poravnavo v skladu s prvim odstavkom 279.c člena ZPP. Vendar pa nadaljni potek postopek, razviden iz zapisnik kaže, da poravnava med strankama ni bila mogoča. Sodišče je namreč pooblaščencu tožeče stranke vročilo pripravljalno vlogo tožene stranke, ki je bila v spisu, tožeča stranka pa je prosila za rok za odgovor in je vložila v spis listinski dokaz IOP, ki je bil v drugopisu vročen pooblaščencu tožene stranke. Sodišče je po opravljenem pripravljalnem naroku že začelo s prvim narokom za glavno obravnavo ter pričelo z zbiranjem procesnega gradiva v spisu. Obema strankama je določilo rok do 24. 2. 2023, da odgovorita na prejete vloge in listine. To pomeni, da je bil, čeprav ne izrecno, smiselno izdelan program vodenja postopka po 279.č členu ZPP. Sodišče je narok tudi preložilo na 24. 3. 2023 (2. in 3. alineja prvega odstavka 279.č člena ZPP.

7V prvem odstavku 279.č člena ZPP je primeroma našteto, kaj naj vsebuje program vodenja postopka. Sodišče prve stopnje res ni navedlo pravne podlage, ki jo šteje za relevantno za odločitev o tožbenem zahtevku glede na podane navedbe strank (1. alineja prvega odstavka 279.č člena ZPP). Vendar pa je izdelavo programa vodenja postopka možno tekom postopka spremeniti ali dopolniti, ker predsednik senata ni vezan na program vodenja postopka (četrti odstavek 279.č člen ZPP). Sploh pa tožeča stranka v pritožbi ni vzročno posledično pojasnila, v čem naj bi zatrjevana nepravilna uporaba določb 279.c in 279.č člena ZPP lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato očitek, da je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno postopkovno kršitev ni utemeljen. Glede na opisani tek postopka je bilo jasno, da je sodišče preložilo odločanje o tožbenem zahtevku na naslednji narok in da je bil s tem prvi narok za glavno obravnavo 3. 2. 2023 končan. Pritožbeni očitek, da je z opisanim postopanjem sodišče tožeči stranki kršilo pravico do izjave v postopku po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in da naj bi bila tožeči stranki odvzeta možnost dokazovanja v postopku, prav tako ni utemeljen kot tudi ne, da je bila storjena absolutna postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima vse bistvene razloge in jo je bilo mogoče preizkusiti.

O prekluziji po 286. členu ZPP in o zavrnitvi dokaznih predlogov

8Tožeča stranka se je že v izvršilni fazi postopka, s prejemom ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi seznanila s stališčem, da tožena stranka tožeči stranki ne dolguje ničesar več potem, ko je plačala 60, to je zadnji obrok kupnine po omenjeni pogodbi in s tem postala lastnica TV programa in blagovne znamke TVX. Že takrat, to je pred razpisanim pripravljalnim narokom in prvim narokom za glavno obravnavo, je bilo kot odločilno sporno dejstvo med strankama izpostavljeno vprašanje, na kateri podlagi naj bi tožeča stranka opravila sporno storitev za toženo stranko, v obdobju, ko nista bili več v pogodbenem odnosu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da slednjega tožeča stranka ni dokazala, niti ni spornih računov in dokazil, da je račune plačala vložila v spis. Tožeča stranka bi lahko takoj po prejemu ugovora, to je na prvem naroku za glavno obravnavo 3. 2. 2023 odgovorila na omenjene pravno odločilne trditve dolžnika (sedaj tožene stranke) v ugovoru zoper sklep o izvršbi, česar ni storila. Tožeča stranka niti ni pojasnila zakaj se brez svoje krivde ni mogla pravočasno opredeliti do navedb dolžnika (tožene stranke). Sodišče prve stopnje je torej pravilno štelo, da je bila njena tretja pripravljalna vloga vložena na drugem naroku za glavno obravnavo, 24. 3. 2024 prepozna, to je v nasprotju z 286. členom ZPP.

9Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ker ni upoštevalo trditev in dokazov, ki jih je navajala in predlagala tožeča stranka v prepozni, tretji pripravljalni vlogi. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje absolutno bistveno kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni dopustilo izvedbe predlaganih dokazov, glede na pojasnjeno, ni utemeljen.

O očitku nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja

10Tožeča stranka v pritožbi ponavlja vsa stališča, ki jih je oblikovala v postopku pred sodiščem prve stopnje in dejansko stanje dopolnjuje tudi s trditvami in predlaganimi dokazi iz prepozno predložene tretje pripravljalne vloge, kar ni dopustno. Pritožbeni postopek tudi ni namenjen ponavljanju trditev iz prvostopenjskega postopka ampak preizkusu ali so razlogi izpodbijane sodbe pravilni ali ne. Pritožbeno sodišče je razloge v izpodbijani sodbi ocenilo kot pravilne. Zato ne odgovarja na neutemeljene pritožbene trditve v zvezi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem pred sodiščem prve stopnje, ki jih tožeča stranka ponavlja iz prvostopenjskega postopka.

11Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana tudi nobena od ostalih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo pa pripadajo toženi stranki po 155. členu ZPP. Zato ji je pritožbeno sodišče priznalo stroške odgovora na pritožbo po tar. št. 22/1 Odvetniške tarife (OT), 625 točk, izdatke po 11. členu OT, 12,5 točk ter 22 odstotni DDV, 140,25 točk, skupaj 777,75 točk. Ni ji priznalo posveta s stranko 30 minut po tar. št. 43/1 OT, ker je ta strošek zajet v sestavi odgovora na pritožbo. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR pripadajo toženi stranki stroški postopka z odgovorom na pritožbo v višini 466,65 EUR. O zakonskih zamudnih obrestih pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih tožena stranka v odgovoru na pritožbo ni zahtevala (prvi odstavek 163. člena ZPP).