VSL Sklep II Cp 1307/2024

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se (I.) nasprotno udeleženko do 19. 7. 2025 sprejme na varovani oddelek Doma starejših občanov ... (v nadaljevanju: pritožnik), pritožnik je nasprotno udeleženko dolžan sprejeti, ko se bo sprostilo prvo prosto mesto na oddelku, upoštevaje vrstni red za sprejem po sodnih sklepih, o čemer je pritožnik dolžan ažurno obveščati predlagatelja in sodišče; (II.) stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

2V pravočasni pritožbi pritožnik predlaga, da se sklep razveljavi. Pritožnik po predpisih s področja socialnega varstva izvaja storitve varstva starejših oseb, starostnikov nad 65 let, v sklopu česar imajo organiziran tudi varovani oddelek. Gre za kombiniran zavod, ki izvaja integrirano obliko varstva odraslih oseb s posebnimi potrebami, kjer so nastanjene osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, odrasle osebe z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju, odrasle osebe z več motnjami, s težjo ali težko obliko gibalne in senzorne odvisnosti ter odrasle osebe z napredovano kronično oz. neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, vendar v okviru teh storitev nimajo organiziranega varovanega oddelka. Pritožba opozarja, da so na dopis sodišča glede možnosti namestitve nasprotne udeleženke v varovani oddelek DSOP brez privolitve 15. 7. 2024 z dopisom odgovorili, da imajo primerne kapacitete za tovrstne primere, a da so polno zasedeni oz. celo prezasedeni (na voljo imajo 10 mest, 15. 7. 2024 je bilo nastanjenih 11 oseb, ob pisanju pritožbe 24. 7. 2024 pa 12 oseb). Vsak nadaljnji sprejem bi ogrozil človekove pravice novo sprejete stanovalke in že nastanjenih stanovalcev, saj pritožnik kadrovsko, prostorsko in organizacijsko ne more zagotoviti ustreznih storitev, ki jih ti stanovalci potrebujejo, zato pritožnik sklepa ne more realizirati.

3Pritožba je utemeljena.

4Ustava Republike Slovenije dopušča, Zakon o duševnem zdravju¹ (v nadaljevanju: ZDZdr) pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti². Prvi odstavek 75. člena ZDZdr tako določa, da je v primeru, če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, v sprejem ne privoli, sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča.

5Predpogoj za izvedbo postopka za sprejem v varovani oddelek brez privolitve je torej, da oseba ne privoli v sprejem. Iz spisa (razen iz predloga partnerja nasprotne udeleženke, kar pa ni izjava nasprotne udeleženke) ni razvidno, da bi nasprotna udeleženka nasprotovala sprejemu v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, poleg tega pa sodišče prve stopnje tudi opravilo njenega zaslišanja, da bi se izjavila o tem. Končno iz spisa tudi ni razvidno na kakšni podlagi (prostovoljno ali na podlagi sklepa sodišča) je v trenutku odločanja nasprotna udeleženka v Univerzitetni psihiatrični bolnici (UPK). Zato v trenutku odločanja še niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka po 75. členu ZDZdr, kar je terjalo razveljavitev izpodbijane odločitve.

6V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo opraviti zaslišanje nasprotne udeleženke in če bo ta sprejemu nasprotovala, o predlogu še enkrat odločiti (pri tem bo treba preveriti tudi izpolnjevanje pogoja iz tretjega odstavka 75. člena ZDZdr). Pritožbeno sodišče opozarja, da postopek po 75. členu ZDZdr ni namenjen preskakovanju čakalnih vrst za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, in da je težko govoriti o nujnosti namestitve, če nasprotna udeleženka na prosto mesto čaka na domačem naslovu - iz sklepa je namreč razvidno, da ni odločeno, da do sprostitve prvega prostega mesta čaka v UPK, kot je sicer sprejeto v sodni praksi (VSRS II Ips 51/2019 in VSRS II Ips 71/2019).

¹ Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami.
² Drugi odstavek 19. člena Ustave Republike Slovenije.