VSM Sklep I Cp 6/2024

I. Pritožbi se ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da se razveljavi notarski zapis pogodbe o odstopu terjatve notarke A. A., opr. št. SV 1008/2020 z dne 2. 9. 2020, sklenjen med strankama B. d.o.o., kot odstopnikom in toženo stranko kot prevzemnikom (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da je naveden odstop terjatve brez pravnega učinka v razmerju do stečajnega dolžnika družbe B. d.o.o. (II. točka izreka) in toženi stranki naložilo plačilo denarnega zneska 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2022 dalje do plačila v stečajno maso stečajnega dolžnika, B. d.o.o. - v stečaju (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke (IV. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo, da je v obravnavani zadevi šlo za neodplačen pravni posel in posledično ni ugotavljalo insolventnosti družbe B. d.o.o. ter je zato nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Prav tako je napačno ocenilo, da je v pogodbi z dne 2. 9. 2020 šlo za odstop terjatve v izterjavo in ne za odstop terjatve v izpolnitev, zaradi česar s sklenitvijo pogodbe od odstopu ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja družbe B. d.o.o. Toženec je v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje tudi dokazal, da je izpodbijana pogodba bila odplačna, saj je v pobot uveljavljal terjatve, ki jih je imel do družbe B. d.o.o. iz naslova izplačila plač in prispevkov. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je obrazložitev izpodbijane sodbe glede odločilnih dejstev povsem pavšalna oziroma jih sploh nima. Prav tako pa je neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokazov s postavitvijo izvedenca finančne stroke ter dokaz z zaslišanjem toženca ter s tem storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec graja tudi vrednost spora, ki bi morala biti vsaj 100.000,00 EUR, saj se izpodbijan odstop terjatve nanaša prav na odstop terjatve v vrednosti 100.000,00 EUR. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Toženec zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) je odgovorila na pritožbo toženca. V odgovoru nasprotuje pritožbenim navedbam ter pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje. Sodišču druge stopnje predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje ali pravdni postopek, nista obremenjena z uradoma upoštevnimi ali pritožbeno zatrjevanimi procesnimi kršitvami.

7Toženec utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo insolventnosti družbe B. d.o.o. ter zato ni moglo utemeljeno zaključiti, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

8Sodišče prve stopnje je v obravnavanem postopku (pravilno) ugotovilo, da je bil izpodbijan pravni posel neodplačen, saj iz spornega notarskega zapisa ne izhaja, da je dejansko prišlo do pobota terjatev, za katerega se zavzema toženec. Sodišče prve stopnje je v točkah 13. in 14. obrazložitve izpodbijane sodbe jasno in nedvoumno obrazložilo svojo odločitev, zakaj sporni notarski sporazum ne izpolnjuje vseh zahtev, na podlagi katerih bi lahko zaključili, da sta toženec in družba B. d.o.o. (katere direktor je bil prav toženec) pobotala medsebojne terjatve. Sodišče druge stopnje tem razlogom pritrjuje in jih v izogib ponavljanju povzema kot svoje.

9Je pa sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe določbe drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP preuranjeno zaključilo, da je bilo dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno. Zgolj ugotovitev o neodplačnosti pravnega dejanja znotraj obdobja izpodbojnosti, v skladu s pravili ZFPPIPP, še ne zadošča za zaključek, da je pravno dejanje izpodbojno v smislu določb ZFPPIPP.

10Drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP res določa, da za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, ni potreben pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP.¹ Vendar je sodišče prve stopnje pri tem prezrlo, da je dejanje stečajnega dolžnika dopustno izpodbijati samo v primeru, če je bil dolžnik v času oprave dejanja insolventen.

11Pravno dejanje stečajnega dolžnika je na podlagi določb 269. in 271. člena ZFPPIPP izpodbojno, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika:

- dejanje je bilo izvedeno v obdobju izpodbojnosti;

- posledica dejanja je neenaka obravnava upnikov (posledica je bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, tako da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanja opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika) (objektivni pogoj izpodbojnosti);

- in da je oseba, takrat, ko je bilo dejanje opravljeno vedela oz. bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen (subjektivni pogoj izpodbojnosti).

12Navedenemu pa je po stališču pravne teorije² in sodne prakse³ dodati, da pravila ZFPPIPP za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika zahtevajo tudi dodatni pogoj, ki določa, da mora biti stečajni dolžnik v času opravljenega izpodbojnega dejanja insolventen. Pogoj insolventnosti stečajnega dolžnika namreč izhaja iz same normativne koncepcije ZFPPIPP in pravilnega razumevanja institutov v zvezi z insolventnimi postopki. Ključna predpostavka za uporabo pravil ZFPPIPP je namreč položaj insolventnosti, ki je opredeljen v 14. členu ZFPPIPP.⁴ Samo insolventnost je torej položaj, v katerem se v razmerju do dolžnika lahko uporabijo specialna pravila ZFPPIPP, torej tudi specialni režim izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ki je namenjen vrnitvi premoženja v stečajno maso ter enakopravnemu poplačilu upnikov. Iz tega sledi, da pravnih dejanj osebe, ki jih ta opravi znotraj obdobja izpodbojnosti iz 269. člena ZFPPIPP ni dopustno izpodbijati na način in pod pogoji ZFPPIPP, če v času oprave teh dejanj dolžnik ni bil insolventen.

13V prid takšni razlagi so po prepričanju sodišča druge stopnje tudi vsebinski razlogi, in sicer: če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujna za redno poslovanje (prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP). Po nastopu insolventnosti dolžnik tudi ne sme opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.⁵ Obveznost enakega obravnavanja upnikov pa nastane šele takrat, ko dolžnik postane insolventen. Po tem trenutku zakon tudi izrecno prepoveduje tista pravna dejanja, ki bi bila v stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu ZFPPIPP.⁶

14Glede na predstavljeno materialno pravno izhodišče morajo biti za uspešno izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika izpolnjene ne samo predpostavke v zvezi z obdobjem izpodbojnosti in objektivnim ter subjektivnim pogojem izpodbojnosti,⁷ ampak tudi predpostavka, da je dolžnik opravil izpodbijano dejanje v času insolventnosti. Navedeno velja tudi za neodplačna razpolaganja, za katera je sicer v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP določeno, da so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena (t.i. subjektivni pogoj insolventnosti).⁸ Stanje insolventnosti dolžnika je tako pogoj za izpodbojnost neodplačnega pravnega dejanja. Za izpodbojnost tovrstnega dejanja je brez pomena le okoliščina, ali je oseba, ki je prejela neodplačno izpolnitev, za obstoj insolventnosti dolžnika vedela ali bi morala vedeti.⁹

15Kaj je insolventnost, je predpisano v prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP. V nadaljnjih določbah drugega do petega odstavka iste zakonske določbe so predpisane številne (izpodbojne in neizpodbojne) domneve o tem, kdaj postane pravna ali fizična oseba insolventna. Iz teh določb zelo jasno izhaja, da je v primerih obstoja izpodbojnih domnev breme dokazovanja, da oseba ni insolventna, prav na tej osebi (v obravnavani zadevi je to toženec).¹⁰ Ne glede na navedeno pa je trditveno breme glede obstoja insolventnosti v času sklepanja izpodbojnega pravnega posla na tožnici.¹¹ V obravnavani zadevi je tožnica insolventnost družbe B. d.o.o. zatrjevala in v zvezi s tem predlagala tudi izvedenca finančne stroke. Toženec je obstoju insolventnosti družbe B. d.o.o. v času sklenitve spornega notarskega zapisa sicer ugovarjal, vendar sodišče prve stopnje, kot že navedeno, zaradi zmotne uporabe oziroma razlage materialnih določb ZFPPIPP, insolventnosti družbe B. d.o.o. ni štelo za odločilno in je v zvezi s tem tudi zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

16Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (točka I izreka te odločbe), v katerem bo moralo le-to izvesti dokazni postopek glede ugotovitve obstoja insolventnosti družbe B. d.o.o. v času sklenitve notarskega zapisa Pogodbe o odstopu terjatve notarke A. A., opr. št. SV 1008/2020 z dne 2. 9. 2020 (morebiti tudi, ali je prav zaradi sklenitve tega posla družba B. d.o.o. postala insolventna).¹² Šele nato bo moralo oceniti, ali so izpolnjene vse predpostavke iz 269. in 271. člena ZFPPIPP, na podlagi katerih bo lahko pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

17Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da zgoraj navedene kršitve ni moglo samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP), saj predstavlja vprašanje o tem, ali je bila družba B. d.o.o. v času sklenitve notarskega zapisa insolventna oziroma ali je to postala prav s sklenitvijo spornega notarskega zapisa, pomembno vprašanje, ki bo zahtevalo temeljito analizo navedb strank in temeljit dokazni postopek tudi s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Navedeno namreč ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu še ni bilo predmet presoje na prvi stopnji. Kolikor bi se o tem vprašanju prvič odločalo šele v pritožbenem postopku, bi bila kršena pravica obeh pravdnih strank, da sodišče prve stopnje po oceni vseh izvedenih dokazov naredi celovito dokazno oceno, ki bo lahko podvržena morebitni pritožbeni graji v skladu s pravico do dvostopenjskega sojenja in učinkovito pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS, v nadaljevanju URS), s tem pa bo zagotovljena tudi pravica do izjave, ki je vsebovana v 22. členu URS.¹³ Pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena URS pa z razveljavitvijo sodbe v izpodbijanem delu po mnenju sodišča druge stopnje ne bo kršena.

18Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

¹ Prvi odstavek 271. člena ZFPPIPP; "Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno: 1. če je bila posledica tega dejanja:- bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno,- bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen."
² Tako Kontarščak Kristijan Anton, Kritika spremembe 269. člena ZFPPIPP, št. 37, 2023, str. 14-15, Prelič Saša, Plačilna nesposobnost dolžnika kot predpostavka za izpodbijanje pravnih dejanj po ZFPPIPP, Pravna praksa 2013, GV Založba, številka 6 z dne 14. 2. 2013, str. 8 in Prelič Saša, Nekateri dodatni pogledi na izpodbojnost neodplačnih dejanj v stečaju, št. 18, 2015, str. 12-14.
³ Tako Vrhovno sodišče v zadevah: III Ips 93/2014, III Ips 122/2015 in II Ips 230/2018.
⁴ Prelič Saša, Plačilna nesposobnost dolžnika kot predpostavka za izpodbijanje pravnih dejanj po ZFPPIPP, Pravna praksa 2013, GV Založba, številka 6 z dne 14. 2. 2013, str. 8.
⁵ Tretji odstavek 34. člena ZFPPIPP.
⁶ Druga točka četrtega odstavka 34. člena ZFPPIPP.
⁷ 269. in 271. člen ZPFFIPP.
⁸ Tako tudi VSL sodba I Cpg 1319/2013 z dne 11. 3. 2014 in VSL sodba I Cpg 1311/2013 z dne 21. 11. 2013 in Prelič Saša, Plačilna nesposobnost dolžnika kot predpostavka za izpodbijanje pravnih dejanj po ZFPPIPP, Pravna praksa 2013, GV Založba, številka 6 z dne 14. 2. 2013, str. 8 ter Kontarščak Kristijan Anton, Kritika spremembe 269. člena ZFPPIPP, št. 37, 2023, str. 14-15.
⁹ Tako VSL sodba I Cpg 1311/2013 z dne 21. 11. 2013.
¹⁰ Tako VSRS sklep III Ips 122/2015 z dne 22. 11. 2016.
¹¹ Tako VSRS sklep II Ips 230/2018 z dne 3. 10. 2019, VSRS sklep III Ips 122/2015 z dne 22. 11. 2016.
¹² Novela ZFPPIPP-H je 269. členu dodala drugi odstavek, ki določa: "Izpodbijajo se lahko tudi pravni posli ali druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel pred obdobjem iz prvega odstavka tega člena, če tisti, ki izpodbija tak pravni posel ali pravno dejanje, dokaže, da je bil stečajni dolžnik v obdobju, ko je bil posel sklenjen ali dejanje izvedeno, že insolventen ali da je bila posledica tega pravnega posla ali pravnega dejanja nastanek insolventnosti."
¹³ Tako odločba USRS Up-964/16 z dne 9. 1. 2020.