VSRS Sklep II DoR 402/2022

Predlog se zavrne.

1Predlagatelj je podal predlog za delitev in razdružitev solastnine, ki je nastala kot posledica izvršilnega postopka.

2Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se trinajst parcel v k. o. ... razdeli tako, da se:

- 1. parcele 323, 325 in 821 dodelijo v last in posest predlagatelju do celote;

2parcele 283/23, 283/22, 329, 330, 331, 332, 333, 336 in 337/3 dodelijo v last in posest prvemu nasprotnemu udeležencu do celote;

3parcela 908/1 dodeli v last in posest drugemu nasprotnemu udeležencu do celote. Odločilo je: da je predlagatelj dolžan prvemu nasprotnemu udeležencu na račun preveč prejete vrednosti plačati 12.785,85 EUR z obrestmi v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa; in da je prvi nasprotni udeleženec dolžan drugemu nasprotnemu udeležencu na račun preveč prejete vrednosti plačati 2.498,19 EUR z obrestmi, predlagatelju pa 9.584,84 EUR skupaj z obrestmi, oboje v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa. Odločilo je še o zakoniti zastavni pravici na nepremičninah, ki jih udeleženci ne prevzamejo fizično, ampak so upravičeni do izplačila vrednosti solastniških deležev, in sicer do celotnega poplačila njihovih terjatev. Sklenilo je, da po pravnomočnosti tega sklepa skupna hipoteka, ki je bila vpisana pri solastniških deležih prvega in drugega nasprotnega udeleženca, preide na celoto nepremičnin, ki jih prejmeta prvi in drugi nasprotni udeleženec.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4Prvi nasprotni udeleženec je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da naj bi bilo v naravi mogoče deliti prav vse parcele, interes do prevzema oddelil v naravi pa naj bi bil za vse udeležence enak, saj naj bi šlo za kmete, ki jim kmetijska dejavnost pomeni glavni vir preživljanja. Razlaga "upravičenega interesa" iz 70. člena Stvarnopravnega zakonika na način, ko je sodišče zemljišča dodelilo predlagatelju v celoti, nasprotnemu udeležencu pa naložilo nesorazmerno velika izplačila, naj bi bila v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso. Uveljavlja tudi razlog bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka v zvezi s smiselno uporabo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku). Navedeni pogoji po oceni Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).