VSK Sklep CDn 216/2023

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim ni bil dovoljen predlagani izbris izvedenih pravic (prisilnih hipotek).

2Zoper to odločitev se pritožuje predlagateljica. Navaja, da lahko pride do pravnomočno zaključenega izvršilnega postopka na več načinov in ne zgolj z umikom predloga in ustavitvijo izvršilnega postopka. Upniku in tudi lastniku nepremičnine more biti v teh primerih omogočeno, da dosežeta izbris teh vpisov iz zemljiške knjige, če je takšna njihova volja. V nasprotnem primeru bi prišli do situacije, ko tovrstnih vpisov po pravnomočno zaključenih izvršilnih postopkih ne bi bilo mogoče izbrisati, kar gotovo ni bil namen zakonodajalca ob črtanju določbe četrtega odstavka 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). S črtanjem te določbe se je namreč varoval položaj upnika pred izgubo zavarovanega položaja. Ne vidi ovir, da se glede izbrisa zaznambe uporabijo skupne določbe ZZK-1 o zaznambah. V konkretnem primeru je zastavna pravica prenehala, saj je obveznost postala neizterljiva, ker so nepremičnine postale last Republike Slovenije, kot zapuščina brez dedičev. Pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe ne obstaja več.

3Pritožba ni utemeljena.

4Predmetna zadeva se nanaša na izbris dveh hipotek, vknjiženih na podlagi dveh sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu iz leta 2009. Pri obeh hipotekah je vpisana tudi zaznamba izvršbe. Izbris je bil predlagan na podlagi notarsko overjenega izbrisnega dovoljenja upnika z dne 21. 12. 2022. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta listina predlaganega vpisa ne utemeljuje. Ugovor predlagateljice je upravičeno zavrnilo. Med drugim je pravilno poudarilo, da je bil v letu 2021 (z novelo ZZK-1E) črtan četrti odstavek 90. člena ZZK-1, ki je dopuščal izbris zaznambe izvršbe in hipoteke na podlagi notarsko overjenega dovolila upnika, v čigar korist je bila vknjižena ta hipoteka. Sicer velja, da se lahko hipotekarni upnik svoji hipoteki odpove, vendar je izbris prisilne hipoteke neločljivo povezan z izbrisom zaznambe izvršbe. Ta zaznamba pa predstavlja eno od izvršilnih dejanj izvršilnega sodišča v postopku nepremičninske izvršbe (167. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Tega izvršilnega dejanja pa ni mogoče izbrisati zgolj na podlagi zasebne listine, kot je predlagala upnica v tej zadevi, brez vsake odločbe izvršilnega sodišča, ki bi dokazovala ustavitev izvršbe oziroma končanje izvršilnega postopka.¹ Drugačno pritožbeno naziranje je neutemeljeno in je v nasprotju s temeljnimi načeli zemljiškoknjižnega postopka, predvsem načelom formalnosti postopka.

5Ker pritožbeno sodišče niti uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi).

¹ Na primer pravnomočnega sklepa o ustavitvi izvršbe na nepremičnine na podlagi 194. člena ZIZ.