VSC Sklep II Ip 111/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 1.702,80 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika po izteku roka z dne 16. 10. 2023 (I. točka izreka). Zavrglo je predlog dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti upniku izvršilne stroške 1.224,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je zavrnilo stroškovni zahtevek upnika (III. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da bi moral ugovorne navedbe o nepravnomočnosti sklepa o zavarovanju Z 67/2017 in neveljavnosti vpisa zastavne pravice v zemljiško knjigo uveljavljati dejanski dolžnik v zemljiškoknjižnem postopku oziroma sedanji hipotekarni dolžnik najkasneje v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dolžnik celo priznava, da je v času od prejema sklepa o izvršbi do poteka ugovornega roka menil, da so podatki iz predloga za izvršbo resnični, v ugovornem postopku po izteku roka pa ni predložil dokazov, da brez svoje krivde ni mogel do teh podatkov že prej. Na podlagi načela publicitete in zaupanja v zemljiško knjigo sedanjemu hipotekarnemu dolžniku ni uspelo izkazati nepoznavanja lastnosti pridobljenih nepremičnin in neseznanjenosti z obstojem ustanovljene hipoteke. Sodišče je vpogledalo v sklep Okrožnega sodišča v Celju St 2225/2017 z dne 19. 12. 2022 o končanju stečajnega postopka nad dolžnikom A. A., iz katerega izhaja, da je bil končan brez poplačil upnikom. Vendar končan stečajni postopek nad glavnim dolžnikom ne vpliva na obstoj obveznosti in odgovornosti poroka, zastavitelja oziroma hipotekarnega dolžnika za to obveznost. S hipoteko zavarovana terjatev zaradi zaključka stečajnega postopka nad prvotnim dolžnikom ni prenehala. To za sedanjega dolžnika pomeni, da je kot kupec na nepremičninah pridobil lastninsko pravico, ki je obremenjena s hipoteko, s čimer je prevzel obveznost plačila hipotekarno zavarovanih terjatev. Sodišče je utemeljeno dovolilo predlagano izvršbo s prodajo nepremičnin, saj so ostala v veljavi opravljena dejanja vknjiženih zastavnih pravic, kar pomeni, da je upnik pri že vknjiženih zastavnih pravicah obdržal varovan vrstni red pri poplačilu terjatve.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je v ugovoru po izteku roka zatrjeval, da se je seznanil z dejstvom, da sklep o zavarovanju Z 67/2017 z dne 26. 7. 2017 ni pravnomočen, po izteku roka za ugovor. Pred tem ni bil seznanjen, saj je upnik v predlogu zatrjeval, da je izvršba vložena na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi zavarovanja. Glede na to, da je izvršbo predlagala država oziroma FURS, dolžnik ni imel najmanjšega razloga, da bi dvomil v to. Iz podatkov zemljiške knjige ni mogel ugotoviti, da sklep o dovolitvi zavarovanja ni postal pravnomočen, kar pomeni, da upnik ne more veljavno predlagati izvršbe z učinkom od trenutka učinkovanja hipoteke, vknjižene na podlagi sklepa o zavarovanju. Navedeno predstavlja dejstvo, ki se neposredno nanaša na terjatev, s katerim se je dolžnik seznanil šele po prejemu sklepa o izvršbi. Dolžnik je pravočasno zatrjeval, da je terjatev upnika do dolžnika A. A. prenehala obstajati, saj je ugasnila. Zastava pravica je bila ustanovljena zaradi zavarovanja plačila konkretne terjatve, zato je (bi) bila zahteva za njeno realizacijo upravičena le v primeru, da obstaja terjatev, zaradi zavarovanja katere je bila ustanovljena. Sodišče je ugotovilo, da se je stečajni postopek nad dolžnikom A. A. končal. Posledica končanja stečajnega postopka nad pravno osebo je, da so ugasnile vse terjatve upnikov, nastale do pričetka stečajnega postopka, to je tudi upnikova terjatev, še zlasti ob dejstvu, da sklep o zavarovanju ni postal pravnomočen. Hipotekarni dolžnik ni solidarni porok in ne odgovarja za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika z omejenim nepremičnim premoženjem, ki je zastavljeno, če je terjatev glavnega dolžnika ugasnila. Sodišče je v zadevi VSL II Ip 486/2011 zavzelo stališče, da se vknjižba hipoteke lahko dovoli le na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katero je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo zastavne pravice. V konkretnem primeru, ko sklep o zavarovanju ni postal pravnomočen, ni moglo priti do vknjižbe hipoteke in gre za neveljaven vpis v zemljiško knjigo.

3Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da ima na podlagi 245. člena ZIZ vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve za posledico, da se lahko opravi izvršba na nepremičnini tudi proti tistemu, ki jo je pridobil kasneje. Realni dolžnik je pridobil nepremičnine 30. 1. 2020, 22. 4. 2020 in 10. 2. 2023, to je po vknjižbi zastavne pravice in zaznambi izvršljivosti terjatve na nepremičninah. Zato je hkrati z nepremičninami prevzel hipoteko, ki je bila ustanovljena pred prenosom lastništva nepremičnin in je davčni dolg po prejšnjem lastniku in dolžniku, za katerega je ustanovljena hipoteka, dolžan poravnati hipotekarni dolžnik kljub zaključenemu stečajnemu postopku nad pravno osebo, saj hipoteka in s tem zavarovana terjatev ni prenehala.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da ni ponudilo utemeljene obrazložitve glede njegove ugovorne trditve, da je šele na podlagi opravljenih poizvedb pri sodišču pridobil podatek in se seznanil, da sklep o dovolitvi zavarovanja Z 67/2017 z dne 26. 7. 2017 ni postal pravnomočen, ker so se zoper prvotnega dolžnika pričeli insolventni postopki, (-) da ni podalo obrazložene konkretizacije odločitve v čem naj bi bila v ugovoru po izteku roka podana dejstva takšna, da bi jih dolžnik mogel navesti v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je o tem podalo tako dejanske kot materialnopravne razloge (5., 7. do 10. točka obrazložitve sklepa), njihova presoja je stvar nadaljnjega obravnavanja.

6Dolžnik pretežno ponavlja ugovorne trditve, nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. V pritožbi mu pritrjuje, da je bil kot hipotekarni dolžnik ob nakupu nepremičnin seznanjen z bremeni, ki so bila vpisana na nepremičninah. Zato ni sporno, da je pridobil lastninsko pravico na nepremičninah, ki so že bile obremenjene z zastavno pravico od 27. 7. 2017 dalje (7. in 8. točka obrazložitve sklepa). Sporno je predvsem, ali je dolžnik v času za redni ugovor zoper sklep o izvršbi vedel oziroma bi mogel vedeti, da še ni pravnomočna podlaga za vpis zastavne pravice, to je sklep o zavarovanju Z 67/2017 z dne 26. 7. 2017. Od njegovega vpisa v zemljiško knjigo 27. 7. 2017 je upnik z obravnavanim predlogom za izvršbo predlagal učinek zaznambe sklepa o izvršbi¹, kar je sodišče prve stopnje pravnomočno dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 18. 8. 2023. Upnik je na ta način obdržal varovan vrstni red pri poplačilu terjatve od 27. 7. 2017 (12. točka obrazložitve sklepa).

7Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se dovoli vknjižba zastavne pravice že na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, da 40. člen Zakona o zemljiški knjigi za vknjižbo ne postavlja pogoja pravnomočnosti, da takšno stališče izhaja iz 9. člena ZIZ, ker velja nesuspenzivnost pravnih sredstev, kajti ugovor in pritožba ne zadržita postopka, zato je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi takoj, ko je prejelo še nepravnomočen sklep o zavarovanju (10. točka obrazložitve sklepa). Ali bi morala biti hipoteka izbrisana iz zemljiške knjige in ali gre za neveljavni vpis, kot vztraja dolžnik v pritožbi, ne more biti predmet presoje v tem izvršilnem postopku. Hipoteka je vpisana v zemljiško knjigo in dokler ni izbrisana je izvršilno sodišče nanjo vezano.

8Dolžnik se sklicuje na primer v sodni praksi VSL II Ip 486/2011, da se vknjižba hipoteke dovoli le na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju, vendar je sodišče druge stopnje povzelo pravilno stališče sodišča prve stopnje glede nesuspenzivnosti ugovora in pogojev za vpis v zemljiško knjigo (10. točka obrazložitve sklepa).

9Publicitetni učinek vpisane hipoteke je v breme vsakogar, tudi dolžnika. Kot je bilo že ugotovljeno, je dolžnik pritrdil sodišču prve stopnje, da je bil kot hipotekarni dolžnik ob nakupu nepremičnin seznanjen z bremeni. Torej je nepremičnine pridobil na podlagi prodajne pogodbe. Od povprečnega kupca se pričakuje, da bo naredil vse, da bi lahko dosegel izbris bremen, tudi preveritev ali je pravnomočna podlaga vpisa bremen. Praviloma to stori pred sklenitvijo pravnega posla, saj se v nasprotnem poraja dvom v ekonomski smisel sklepanja takega posla, kajti kupec ve, da se bo njegova nepremičnina prodala za poplačilo terjatve upnika. Te preveritve dolžnik ni storil. Nadalje ni navedel kdaj naj bi pridobil lastninsko pravico. Upnik je v odgovoru na ugovor in na pritožbo navedel, da je dolžnik pridobil lastninsko pravico na nepremičninah 30. 1. 2020, 22. 4. 2020 in 10. 2. 2023. Torej je imel do vročitve sklepa o izvršbi 4. 9. 2023 glede ene parcele več kot pol leta časa, glede dveh parcel pa več kot tri leta časa, da se seznani z nepravnomočnostjo podlage vpisa hipoteke. Zato je v njegovem primeru vedenje o hipoteki zajemalo tudi vedenje o nepravnomočnosti podlage za vpis hipoteke - sklepa o zavarovanju Z 67/2017 z dne 26. 7. 2017. Dolžnik bi lahko v rednem ugovoru zatrjeval nepravnomočnost sklepa o zavarovanju Z 67/2017 z dne 26. 7. 2017 (8. točka obrazložitve sklepa). Po poteku ugovornega roka je bila podana njegova krivda za zamujene trditve.

10Dodaten vidik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov, je, da se dolžnikov ugovor nepravnomočnosti sklepa o zavarovanju ne nanaša samo terjatev. V pritožbi neutemeljeno navaja, da se to dejstvo neposredno nanaša na samo terjatev. Nanaša se na akcesorij terjatve, na hipoteko. Dolžnik v pritožbi večkrat izpostavi zanj bistveno sporen trenutek učinkovanja hipoteke, ali od vpisa hipoteke 27. 7. 2017 ali kasneje od izdaje sklepa o izvršbi z dne 18. 8. 2023, ko bi bil po uradni dolžnosti poslan v zemljiško knjigo. Zato ta sklop trditev ne more biti predmet ugovora po izteku roka.

1156. člen ZIZ določa, da ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

12Glede drugega ugovornega razloga prenehanja terjatve zaradi končanja stečajnega postopka nad prvotnim dolžnikom brez razdelitve upnikom in izbrisa prvotnega dolžnika ter morebitne neprijave terjatve upnika je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da končan stečajni postopek nad glavnim dolžnikom ne vpliva na obstoj obveznosti in na obstoj odgovornosti poroka, zastavitelja oziroma hipotekarnega dolžnika za to obveznost (11. točka obrazložitve sklepa). Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo. Vprašanje, ali obveznost obstaja še naprej, čeprav je (glavni) dolžnik nehal obstajati, je lahko relevantno le, če je izpolnitev dolžnikove obveznosti zavarovana s kakšno akcesorno stransko pravico - to je takšno, da sta njen obstoj in vsebina odvisna od obstoja in vsebine obveznosti dolžnika. Takšni sta tudi obveznost poroka in obveznost zastavitelja, ki je zastavil stvar za tuj dolg - realnega dolžnika. Smisel stečajnega postopka je lahko le ta, da se dodatno poravnajo obveznosti stečajnega dolžnika. Logičen sklep: stečajni dolžnik je prenehal, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne. In posledično tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov.²

13Dolžnik obrazloženo ne izpodbija ugotovitev in zaključka sodišča prve stopnje o zavrženju prepoznega predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi (14. točka obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o pravnih sredstvih dolžnika.

14V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

15Dolžnik ni uspel s pritožbo, odgovor upnika je bil potreben za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za odgovor 2.800 točk po sedmi točki tarifne št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) in materialne stroške 2 % do 1.000 točk in 1 % od presežka do 2.800 točk po 11. členu OT. Skupaj 1.702,80 EUR.

¹ Upnik je predlogu za izvršbo celo priložil dopis sodišča prve stopnje z dne 8. 9. 2017, da sklep o zavarovanju Z 67/2017 z dne 26. 7. 2017 ni pravnomočen. Predlog s prilogami in sklepom o izvršbi je bil dolžniku vročen 4. 9. 2023, kar dokazuje podpisana vročilnica.
² Načelno pravno mnenje, občna seja VSS 21. 6. 2013.