VSC Sklep PRp 71/2024

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Laško z dne 18. 3. 2021 in navedeni plačilni nalog spremenilo po uradni dolžnosti tako, da je prekršek prekvalificiralo po 4. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP in storilcu zanj izreklo globo v višini 500,00 EUR ter 7 kazenskih točk, v preostalem pa zahtevo za sodno varstvo zavrnilo. Odločilo je tudi, da se sodna taksa za predmetni postopek ne določi.

2Zoper sodbo se pritožuje storilčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, zaradi kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevi za sodno varstvo v celoti ugodi in plačilni nalog PP Laško spremeni tako, da postopek o prekršku zoper storilca ustavi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4V predmetni zadevi je bila storilcu z izpodbijanim plačilnim nalogom izrečena globa 1.000,00 EUR ter stranska sankcija 9 kazenskih točk zaradi storitve prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena (takrat veljavnega) ZPrCP, ker naj bi 18. 3. 2021 ob 11.36 uri v naselju Rimske Toplice prekoračil hitrost v naselju za najmanj 32 km/h. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo ugovarjal ugotovitvam policistov in zatrjeval, da je zagotovo vozil po predpisih; da je bil zato šokiran, ko so ga ustavili in mu očitali, da je vozil s previsoko hitrostjo; da je v to podvomil in ugovarjal očitku policistov in da je v predmetnem postopku prišlo do neke pomote bodisi zaradi tega, ker policist ni izmeril hitrosti vožnje njegovega vozila, pač pa kakšnega drugega vozila in to hitrost pripisal njemu, bodisi zaradi tega, ker merilnik hitrosti ni pravilno deloval oziroma ker ga policist, ki je izvajal meritve hitrosti, ni pravilno uporabljal. V zahtevi za sodno varstvo je storilec predlagal, da se zasliši policista, ki je opravljal meritve hitrosti, da prekrškovni organ izroči slikovno dokazilo, da se meritve hitrosti nanašajo na njegovo vozilo ter izroči potrdilo o strokovni usposobljenosti policista za delo z laserskim merilnikom hitrosti, potrdilo o odobritvi in overitvi Urada RS za meroslovje za merilnik hitrosti in potrdilo o opravljenem testu merilnika hitrosti, kot tudi, da se storilca samega zasliši o vseh trditvah, ki jih je navedel v zahtevi za sodno varstvo.

5Glede na take trditve v zahtevi za sodno varstvo je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek z zaslišanjem policista A. A., ki je opravil meritve hitrosti storilčevega vozila, policista B. B., ki je sodeloval v patrulji skupaj s policistom A. A., vpogledalo vse listine v spisu, zlasti potrdilo o strokovnem usposabljanju policista A. A., zapisnik o merjenju hitrosti, potrdilo o skladnosti merilnega aparata z dne 12. 10. 2020 in fotografijo laserskega merilnika hitrosti.

6Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, je naštete listine sodišču predložil prekrškovni organ hkrati s predložitvijo zahteve za sodno varstvo in opisom dejanskega stanja prekrška, pri čemer pa iz spisovnega gradiva ni razvidno, da bi opis dejanja s priloženimi dokazi sodišče vročilo storilcu in njegovemu zagovorniku, kar bi sicer moralo storiti v skladu s petim odstavkom 65. člena ZP-1.¹ Poleg tega, da tako postopanje sodišču nalaga že omenjeno zakonsko določilo, gre pri takem postopanju za kršitev ustavnopravnih pravic. Že iz Ustave RS in ustavno sodne prakse namreč neposredno izhaja zahteva, da mora sodišče pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo storilca seznaniti s ključnimi obremenilnimi dejstvi in mu omogočiti, da se o njih izjavi, ker so samo tako spoštovana osnovna jamstva poštenega sodnega postopka. Bistvena vsebina jamstva enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki se mora posamezniku zagotavljati tudi v prekrškovnem postopku, pa je možnost udeležbe v postopku, v katerem se odloča o njegovi pravici, dolžnosti ali pravnem interesu, ter možnost, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, kar velja tudi za procesno gradivo, predloženo v fazi odločanja o pravnih sredstvih. V to je zajeta tudi pravica, da je storilec navzoč pri izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja pričam in izvedencem ter da se nato izjavi o rezultatih dokazovanja. Če sodišče torej v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo dopolni ali ponovi dokazni postopek, mora kršitelju zagotoviti možnost, da je pri tem navzoč, nato pa presoditi relevantne navedbe zahteve za sodno varstvo in nanje odgovoriti v obrazložitvi sodbe.²

7Ob pregledu spisa v okviru pritožbenih navedb, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da iz spisovnega gradiva ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje storilcu in njegovemu zagovorniku poslalo opis dejanskega stanja in prej naštete listine (katerih pridobitev je zagovornik celo izrecno predlagal v zahtevi za sodno varstvo!) ter storilcu omogočilo, da bi se z njimi seznanil in se do njih opredelil. Prav tako ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje storilca in njegovega zagovornika obvestilo o izvajanju dokazov tj. zaslišanju prič, saj niti ob vabljenju na zaslišanje, niti v obvestilu o preložitvi naroka za zaslišanje niti storilca, niti zagovornika ni obvestilo, da bo istega dne zaslišalo priči. Glede na navedeno zagovornik v pritožbi sodišču utemeljeno očita, da je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku, ki je vplivala na zakonitost sodbe, saj so s takim postopanjem bila kršena temeljna procesna jamstva v postopku o prekršku, s tem pa ustavne pravice storilca.

8V zvezi z odločitvijo sodišča, da izda sodbo brez zaslišanja storilca (drugi odstavek 69. člena ZP-1), ki jo zagovornik prav tako utemeljeno pritožbeno kritizira, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilca vabilo na zaslišanje za dne 13. 12. 2021. V tem vabilu (l. št. 4) je storilec bil seznanjen z možnostjo izdaje sodbe brez zaslišanja, kot tudi s tem, da mora v primeru izostanka z zaslišanja zaradi zdravstvenih razlogov, storilec predložiti zdravniško opravičilo izdano na obrazcu, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Narok za zaslišanje storilca za dne 13. 12. 2021 je bil preložen na prošnjo storilčevega zagovornika zaradi zdravstvenih razlogov na strani zagovornika. Slednji je prošnji za preložitev priložil tudi zdravniško potrdilo. Sodišče je storilcu in zagovorniku poslalo obvestilo o preklicu naroka, v katerem je bil določen tudi nov datum za zaslišanje storilca 2. 2. 2022. V tem obvestilu, ki velja kot novo vabilo na razpisani narok, pojasnila o posledicah neopravičenega izostanka in pogojih za opravičljivost izostanka, niso navedena. Storilec in zagovornik se tega naroka nista udeležila, zagovornik pa je sodišču 1. 2. 2022 poslal po telefaksu pisno opravičilo za storilca in pojasnil, da mu je storilec sporočil, da se čudno počuti, da ima vročino, glavobol in simptome podobne kot pri bolezni COVID-19. Sodišče prve stopnje izostanka z zaslišanja ni štelo za opravičenega, ker storilec sodišču ni predložil zdravniškega opravičila na predpisanem obrazcu, na kar je bil opozorjen v vabilu na zaslišanje. Čeprav so glede na povzeto bili izpolnjeni formalni pogoji (glede pravilnosti in pravočasnosti vabljenja ter oblike opravičila) za izdajo sodbe brez zaslišanja, pa je mogoče ugotoviti, da je vprašljiv obstoj materialnega pogoja tj. da je o zahtevi za sodno varstvo mogoče odločiti brez zaslišanja storilca. Ker sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni pojasnilo, zakaj šteje, da zaslišanje storilca v predmetni zadevi ni potrebno za pravilno odločitev, je tudi s tem podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku.

9Pritožba pa utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje kljub navedbi v 20. točki obrazložitve, da odgovarja na navedbe v zahtevi za sodno varstvo, ni v zadostni meri opredelilo do trditev v zahtevi za sodno varstvo, saj v razlogih navedenih v točkah 20 do 23 obrazložitve izpodbijane sodbe ni odgovorilo na trditev, da je pri meritvi hitrosti prišlo do pomote, ker da naj bi bodisi policist izmeril hitrost nekemu drugemu vozilu oziroma vozniku, bodisi meritev hitrosti ni izvajal na pravilen način.

10Ker se glede na navedeno v predmetni zadevi izkazane tako bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena v povezavi s petim in devetim odstavkom 65. člena ZP-1, kot tudi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 3. in 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje, saj ugotovljenih kršitev postopka glede na njihovo naravo ne more samo odpraviti.

11V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje storilca seznaniti z opisom dejanja ter dokazi, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, mu omogočiti, da se o tem izjavi, ponovno oceniti, ali je v predmetni zadevi mogoče odločati brez zaslišanja storilca in morebitno presojo ustrezno utemeljiti, v nasprotnem primeru pa storilca ponovno vabiti na zaslišanje. Prav tako mu bo moralo omogočiti, da se seznani in opredeli do izpovedb zaslišanih policistov, nato pa odločiti o zahtevi za sodno varstvo ter se jasno, določno in razumljivo opredeliti do trditev v njej.

¹ Peti odstavek 65. člena ZP-1 določa: "Če sodišče iz podatkov v spisu ugotovi dejstva, glede katerih se storilec v postopku pred prekrškovnim organom oziroma v zahtevi za sodno varstvo ni mogel izjaviti, obvesti o tem storilca, če dejstva izhajajo iz opisa dejanskega stanja, pa mu opis posreduje, hkrati pa storilca seznani, kje in kdaj lahko pregleda spise zadeve, ga pouči po četrtem odstavku 114. člena tega zakona ter mu določi rok, v katerem lahko poda svoje navedbe, predloge in zahteve. Če se sodišče odloči, da bo ponovilo oziroma dopolnilo dokazni postopek, storilca o tem obvesti, in ga hkrati seznani, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal v petih dneh po prejemu obvestila.
² Tako Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up 319/2010, U-I-63/2010 z dne 20. 1. 2011 ter Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 58/2007 z dne 28. 2. 2008.