VSC Sklep I Kp 36006/2024

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da se obdolženima A. A. in B. B. iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljša pripor za dva meseca, tj. do vključno dne 21. 8. 2024 do 22.30 ure.

2Zoper navedeni sklep se pritožujeta zagovornici obeh obdolžencev. Obe se pritožujeta zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Zagovornica obdolženega B. B. predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, zavrnitev predloga za podaljšanje pripora in izpustitev obdolženega B. B. na prostost, zagovornica obdolženega A. A. pa spremembo izpodbijanega sklepa in odpravo pripora, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe zagovornic niso postavile pod vprašaj, saj je pritožbeno sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami zaključilo, da je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo ter razumno, prepričljivo in za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivo utemeljilo podanost vseh pogojev za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencema očitanega kaznivega dejanja, za njuno begosumnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5Glede utemeljenega suma, da sta obdolžena izvršila očitano jima kaznivo dejanje, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave (ki sicer še ni pravnomočen) ter vseh dokazov, na katerih slednji temelji. Vsebino teh dokazov je sodišče prve stopnje nato nazorno povzelo v 6. točki obrazložitve (na straneh 3 do 7 izpodbijanega sklepa).

6Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa glede utemeljenega suma izhajajo naslednje ugotovitve: (-) da so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe 21. 5. 2024 ob 22.10 uri na počivališču Lopata v smeri Maribora ustavili in kontrolirali voznika osebnega vozila znamke Lexus, tip NX300H, srebrne barve, z nameščenimi reg. tablicami št. ...; (-) da je to vozilo vozil obdolženi B. B., državljan Moldavije, v avtu pa se je kot sopotnik nahajal obdolženi A. A. (državljan Moldavije, vendar z romunskim potnim listom); (-) da je pri preverjanju preko evidenc za to vozilo bilo ugotovljeno, da je za številko šasije ... in reg. št. ... razpisan Interpolov razpis za ukradeno vozilo v Franciji z dne 21. 5. 2024 in SIS zadetek prav tako z dne 21. 5. 2024 s strani Francije, saj je vozilo bilo ukradeno 21. 5. 2024 v času med 00.00 in 8.00 uro na naslovu ..., na škodo trenutne 5/10 lastnice C. C., rojene 11. 2. 1962, stanujoče na naslovu ..., ki je tudi povedala, da se je v prtljažniku vozila v času odtujitve nahajalo tudi ročno orodje; (-) da voznik pri sebi ni imel kontaktnih ključev za vstop v vozilo in zagon motorja vozila, saj ga po tem, ko je vozilo ugasnil na počivališču, zaradi odsotnosti kontaktnih ključev ni mogel ponovno zagnati; (-) da je bil v območju prednjega levega kolesa odvijačen levi kolotek (notranji PVC podblatnik), in sicer so manjkali trije pritrdilni vijaki koloteka; (-) da sta na levi strani prtljažnega prostora vozila manjkali dve PVC oblogi, ki sicer prekrivata izolacijo karoserije vozila; (-) da so na strehi vozila, na zunanji strani nad voznikovimi vrati, bile vidne poškodbe roba strehe vozila in poškodbe steklenega dela med B in C stebričkom na voznikovih vratih; (-) da je na armaturni plošči gorelo več opozorilnih lučk; (-) da so ob ogledu in preiskavi zaseženega vozila 22. 5. 2024 policisti zaznali poškodbo na voznikovih vratih na zgornjem levem robu, odstranjeno plastično zaščito na levi strani prtljažnika, nefiksno pritrjen notranji PVC pod blatnik v območju levega koloteka, nepravilno pritrjen konektor, ki vodi in povezuje elektroniko do prednjega žarometa in se nahaja na območju, ki vodi v motorni del vozila, našli in zasegli račun št. 2289 v znesku 49,98 EUR za gorivo na BS v Italiji, na naslovu ..., za voznikovim sedežem pa moder kovček z napisom ..., v katerem se je nahajalo ročno električno orodje z napisom ... (glede tega je, kot že navedeno, lastnica vozila povedala, da je bilo v vozilu); da so policisti poleg vozila obdolžencema zasegli tudi mobilna telefona Samsung A54 (obdolženemu A. A.) in Apple iPhone 11 (obdolženemu B. B.), električno kolo znamke KTM, ki sta ga prevažala v prtljažnem prostoru (za katerega je oškodovanka navedla, da ni njeno in za katerega še ni bilo sporočeno, da bi bilo ukradeno) ter PVC škatlico z napisom Wheel Locks Toyota Lexus, v kateri so bili štirje kosi kovinskih matic in kovinski nastavek za vijake; (-) da sta obdolženca podala privolitev v preiskavo zaseženih elektronskih naprav; (-) da telefona obdolženega B. B. (Apple iPhone 11) ni bilo mogoče pregledati, ker niso razpolagali s PIN kodo, na telefonu, ki je bil zasežen obdolženemu A. A. (Samsung A54) pa je hranjen posnetek odtujenega vozila ter na posnetku obdolženi B. B., navodilo, kako se s pomočjo pripomočka za zasilni zagon motorja odklene in spravi v pogon vozila znamke Toyota in Lexus, komunikacija z neznanimi osebami preko aplikacije Telegram (ta obsega navodila o potovanju, fotografije odtujenega vozila, poslane na številko neznane osebe, sporočilo neznani osebi preko aplikacije Telegram, da sta bila ustavljena s strani policije, in navodilo, da naj prejemnik zbriše vse pomembne podatke, nato pa dejansko s strani neznane osebe izbrisana aplikacija Telegram; (-) da je iz podatkov na telefonu (fotografij) razvidno tudi, da sta se obdolženca v času izvršitve tatvine vozila nahajala v Franciji, v bližini kraja odtujitve vozila; (-) da zavarovan bris konektorja iz območja notranjosti prednjega levega žarometa, ki je bil poslan v nadaljnje biološke preiskave v Nacionalni forenzični laboratorij (NFL) v Ljubljani, ni vseboval dovolj materiala za analizo DNK; (-) da so v preiskavi zaslišani policisti Č. Č., D. D. in E. E. izpovedovali o okoliščinah ustavitve obdolžencev in zasega vozila, da so v avtu gorele kontrolne lučke, da ni bilo kontaktnega ključa, da sta oba obdolženca podala privolitev za preiskavo elektronske naprave, da je bila prisotna tolmačka za romunski jezik, da sta obdolženca sicer dala podpise, da pa sicer nista bila sodelovalna pri postopku, ter (-) da trenutna tržna vrednost vozila znamke Lexus, tip NX300H, leto izdelave 2021, znaša okoli 35.000,00 EUR.

7Glede na povzete razloge se nikakor ni mogoče strinjati s trditvami zagovornice obdolženega B. B., da utemeljen sum glede na dokaze, ki so bili zbrani tekom predkazenskega postopka, ni podan in da tudi ne more izhajati iz sklepa o uvedbi preiskave, ker še ta ni pravnomočen. Nobenega razumnega razloga ni, da utemeljenega suma ne bi bilo mogoče potrjevati z ugotovitvami policistov glede opravljenega pregleda elektronskih naprav, ne glede na to, da telefon, ki je bil zasežen obdolženemu B. B. še ni bil pregledan, medtem ko slednjega s pregledanim telefonom, ki je bil zasežen soobdolženemu A. A., v nasprotju s pritožbenimi navedbami zagovornice povezuje videoposnetek, na katerem je policist F. F. prepoznal obdolženega B. B., ki se je nahajal v bližini zaseženega vozila. Čeprav v izpodbijanem sklepu ni posebej obrazloženo, kdo je ta policist in na kakšen način naj bi prepoznal obdolženega B. B. na videoposnetku, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je verjetnost, da je obdolženi B. B. sodeloval pri izvršitvi očitanega mu kaznivega dejanja, večja od verjetnosti, da ga ni storil. Vsekakor pa glede na obsežno in zadosti podrobno ter razumljivo obrazložitev tako zagovornica obdolženega B. B. kot tudi zagovornica obdolženega A. A. sodišču neutemeljeno očitata, da izpodbijani sklep ni v zadostni meri obrazložen in da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

8Prav tako ni mogoče slediti navedbam zagovornice obdolženega A. A., da v spisu ni nobenih dokazov, da bi osebno vozilo sploh odtujil obdolženi A. A. Ob vseh zgoraj izpostavljenih okoliščin zgolj zaradi dejstva, da zavarovani vzorec bioloških sledi s konektorja žarometov ni vseboval zadostno količino materiala za DNK analizo, ni mogoče šteti, da utemeljen sum ni podan.

9Zagovornica obdolženega A. A. v pritožbi izpodbija izkazanost utemeljenega suma s trditvami, da so se v postopku z obdolženima od samega začetka dogajale same nepravilnosti in da so zato v tem postopku pridobljeni dokazi nezakoniti že na prvi pogled. Za utemeljenost trditev, da je glede dokaza izkazana tako očitna nezakonitost, da je na prvi pogled jasno, da dokaz ni bil pridobljen na zakonit način, mora biti zatrjevana nezakonitost res tako očitna, da je o njej mogoče sklepati brez dodatnega preverjanja dejstev. Na podlagi trditev zagovornice, da je zaseg telefonov nezakonit, ker telefona nista bila najdena "pri kontroli prometa", kot izhaja iz zapisnika o zasegu, ker Samsung A54 ni A. A., temveč B. B. telefon, iPhone 11 pa je A. A. in ne B. B., zaradi česar ni mogoče trditi, da je bila izročitev prostovoljna; da je do te pomote pri zasegu prišlo, ker so policisti z njima komunicirali v angleščini, ki jo obdolženca slabo razumeta; ker je postopek, ki se je začel 21. 5. 2024 ob 22.10 ure vse do 22. 5. 2024 do 02.00 trajal brez prisotnosti tolmačke (čeprav jima je bila prostost odvzeta že 21. 5. 2024 ob 22.30 uri) in da je v postopku sodelovala tolmačka za romunski jezik, ki ga oba govorita zgolj delno, a ne dovolj dobro, da bi razumela pravne formulacije, ni mogoče sprejeti trditev o očitni nezakonitosti dokazov, ker je vse te navedbe še potrebno preveriti z izvajanjem dokazov. V zvezi s trditvami zagovornice obdolženega A. A., da iz listine o privolitvi v preiskavo telefona ne izhaja, da bi obdolženi A. A. podal privolitev, pa je že sodišče prve stopnje poudarilo, da iz fotokopije te listine na l. št. 17 spisa res ne izhaja, da bi obdolženec privolitev podpisal z lastnoročnim podpisom, saj je na listini (prvi strani) zgolj podpis prevajalca, ki naj bi privolitev prevedel obdolžencu v romunski jezik, vendar senat ugotavlja, da je dne 20. 6. 2024 sodišče prejelo poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 19. 6. 2024 s prilogama - privolitev za preiskavo elektronske naprave (l. št. 279 - 281 spisa) tudi za obdolženega A. A., iz listine na l. št. 280 spisa pa izhaja, da je obdolženec podal lastnoročni podpis, ki je na hrbtni strani posredovane listine (hrbtna stran pa očitno prvotno ni bila posredovana sodišču). Ali je na tej listini (ki je daljša od listine, na kateri je dal privolitev obdolženi B. B., ker vsebuje dodatno vrstico v tabeli) dejansko podpis obdolženega A. A., kot problematizira zagovornica, pa ne more biti predmet presoje v okviru ugotavljanja obstoja utemeljenega suma, saj gre za dokazno ocenjevanje listine. Poleg tega pa so po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah tudi zaslišana policist D. D. in policistka E. E. izpovedala, da sta obdolženca podala privolitev za preiskavo oziroma da sta obe privolitvi pred preiskavo naprav bili podani.

10V zvezi z navedbami zagovornice obdolženega A. A., da oba obdolženca zgolj slabo razumeta romunski jezik, pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da je obdolženi B. B. ob zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da je sicer državljan Moldavije, a je njegov materni jezik romunski ter da ga razume in govori. Prav tako je obdolženi A. A. pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da razume in govori romunsko ter se strinjal s tem, da v postopku sodeluje tolmačka za romunski jezik. Pritožbeni očitki zagovornice obdolženega A. A., da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, češ da je sodišče v zvezi z utemeljenim sumom zmotno ugotovilo dejansko stanje in da utemeljen sum za obdolženega A. A. ni izkazan, so tako neutemeljene.

11Prepričljivi pa so tudi razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo, da pri obeh obdolžencih obstaja priporni razlog begosumnosti. Pri tem je sodišče prve stopnje izpostavilo, da sta oba obdolženca državljana Moldavije (čeprav ima obdolženi A. A. romunski potni list), da nobeden od njiju nima v Sloveniji prijavljenega niti stalnega niti začasnega bivališča, da v Sloveniji nimata niti družine niti zaposlitve niti premoženja ali kakršne koli druge okoliščine, ki bi ju vezala na ozemlje Republike Slovenije, da je utemeljeno sklepanje, da sta se na ozemlju Slovenije nahajala zgolj v tranzitu in z namenom, da preko Slovenije prepeljeta odtujeno vozilo v drugo tujo državo. Ob dejstvu, da je za očitano jima kaznivo dejanje predpisana relativno visoka zaporna kazen, tj. do petih let, ter tudi teže očitanega jima kaznivega dejanja v dejanskem smislu, saj je tržna vrednost odtujenega vozila najmanj 35.000,00 EUR, je utemeljeno sklepanje na resno in konkretno nevarnost, da bi obdolženca v primeru izpustitve na prostost pobegnila zato, da bi se izognila predmetnemu kazenskemu postopku.

12Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da ima obdolženi A. A. po lastnih navedbah začasno prebivališče v Moldaviji, začasno pa naj bi prebival tudi v Nemčiji, kjer naj bi delal ter živel s partnerko in dvema mladoletnima otrokoma, medtem ko je obdolženi B. B. situiran v Moldaviji, kjer živi, ima ženo in dva otroka ter pričakuje še tretjega otroka. Vendarle pa je pravilno ocenilo, da navedbe zagovornic o urejenih razmerah in družinskem življenju ugotovljene begosumnosti ne omajejo, saj jima kljub vsemu grozi izrek relativno visoke zaporne kazni, kar je lahko prepričljiv motiv za pobeg iz Slovenije.

13Nenavadna so zatrjevanja zagovornice B. B., da bi lahko obdolženi B. B. pobegnil zgolj k družini v Moldavijo, kar pa mu ni v interesu, ker bi ga tam izsledili. Povsem razumno je pričakovanje, da bi se obdolženec ob zavedanju, da mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah lahko bistveno zavleče kazenski postopek, želel umakniti k svoji družini. To povsem zadošča za sklepanje o begosumnosti, četudi ni izkazano, da bi obdolženi doslej aktivno deloval v smeri zapustitve ozemlja Republike Slovenije. Neutemeljen pa je tudi očitek, da sklep v tem delu ni zadostno obrazložen.

14V zvezi s trditvami zagovornice obdolženega A. A., da bi obdolženec s tem, ko bi živel s partnerko in njunima otrokoma v Nemčiji, bil povsem dosegljiv za slovenske "organe pregona", pa pritožbeno sodišče poudarja, da je tudi pri njemu mogoče utemeljeno pričakovati, da se bo v primeru izpustitve na prostost poskušal izogniti kazenskemu postopku, ko mu ne glede na zatrjevano dosedanjo nekaznovanost za kazniva dejanja grozi relativno visoka zaporna kazen, zlasti ko je izkazano, da se neovirano giba po evropskih državah. Zatrjevano življenje v Nemčiji tako ni zadostno jamstvo za nemoten potek kazenskega postopka, ne glede na možnost mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah. Prav tako pa ni mogoče slediti navedbam, da begosumnost pri obdolženemu A. A. ni izkazana, ker predhodno ni bil še nikoli kaznovan, saj predkaznovanost ni pogoj za ugotovitev tega pripornega razloga. Begosumnost je potrebno presojati glede na okoliščine vsakega konkretnega primera in je lahko podana tudi, če ni izkazano nobeno aktivno ravnanje v smeri pobega. Zato so neutemeljeni očitki zagovornice obdolženega Rusanduja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z begosumnostjo zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter da so razlogi, s katerimi je utemeljilo obstoj tega pogoja, nerazumljivi in pomanjkljivi, zaradi česar je sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

15Povsem utemeljeni pa so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da je pripor pri obeh obdolžencih še vedno neogibno potreben in sorazmeren ukrep v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode posameznika ter da ga ni mogoče nadomestiti z nobenim milejšim ukrepom za zagotavljanje navzočnosti.

16Zagovornica obdolženega A. A. zaključke sodišča o neogibni potrebnosti in sorazmernosti izpodbija zgolj z izražanjem mnenja, da glede na možnost mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah pripor ni nujen, neogiben in sorazmeren ukrep. S tem se ni mogoče strinjati, ko je glede obdolženega Rusanduja izkazano, da naj bi imel bivališči tako v Nemčiji kot tudi v Moldaviji, pri tem pa naj bi se tudi neovirano gibal po evropskih državah, kar bi nedvomno vsaj otežilo učinkovito mednarodno sodelovanje organov kazenskega pravosodja.

17Ni pa mogoče slediti niti pritožbenim navedbam zagovornice obdolženega B. B., da je sklep glede neogibne potrebnosti in sorazmernosti nezadostno obrazložen, saj iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo povsem zadovoljivi razlogi za utemeljitev teh pogojev. Nekonkretizirana zatrjevanja o možnosti bivanja obdolženega B. B. pri sorodnikih znotraj EU in pripravljenosti javljanja na policijski postaji, ki ostajajo na ravni deklaracij, ne morejo omajati prepričljivega in življenjsko sprejemljivega zaključka, da je pripor zoper obdolženega B. B. v tem trenutku edini dovolj učinkovit ukrep za dosego zasledovanega cilja, tj. zagotoviti nemoten potek kazenskega postopka.

18Glede na obrazloženo, ko pritožbeni očitki zagovornic niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo.