VSM Sklep I Cp 126/2024

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 2.755,02 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da je postopek III P 8/2022 tekel zoper stečajnega dolžnika. Po določbi 6. točke drugega odstavka 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) so pravdni stroški stečajnega dolžnika stroški stečajnega postopka, ki se poravnajo iz stečajne mase. Toženec je prepričan, da bi tudi glede obveznosti plačila pravdnih stroškov sodišče moralo uporabiti kogentne določbe ZFPPIPP kot lex specialis. Ker tega sodišče ni storilo je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Toženec predlaga, da Višje sodišče v Mariboru pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu s 366. členom ter smiselno uporabo 350. člena ZPP, preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu oz. v delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. V skladu s sedmo alinejo 366.a člena ZPP je v zadevi odločil senat.

5Sodišče druge stopnje ugotavlja, da niso podane uradoma upoštevane bistvene kršitve določb postopka. Toženec med bistvene kršitve postopka zmotno uvršča razlog, da sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 6. tč. drugega odst. 355. člena ZFPPIPP, saj gre v tem primeru za tipičen razlog napačne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje torej na navedbe v pritožbi odgovarja, da sodišče ni zagrešilo niti relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odst. 339. člena ZPP.

6Neutemeljena je osrednja in edina navedba v pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti 6. tč. drugega odst. 355. člena ZFPPIPP. O stroških pravdnega postopka je odločalo v skladu z določbami ZPP, ki imajo naravo materialnega prava, toženec pa v pritožbi na graja nobenega izmed dejstev (oprava posamičnih dejanj), ki so bila izvršena v postopku in zanje odmerjena nagrada in stroški.

7Sodišče prve stopnje je v tč. 8. obrazložitve navedlo, da je bil "medtem postopek osebnega stečaja končan". Listina, ki potrjuje to dejstvo in sicer sklep o končanju postopka osebnega stečaja St 313/2020 z dnem 9.5.2023, se nahaja v pravdnem spisu. Sodišče prve stopnje pa je v sodbi z dne 9.11.2022 odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku stroške pravdnega postopka in ta odločitev je postala pravnomočna pred končanjem postopka osebnega stečaja. Povsem nesporno pa je tudi (kar bi sicer sodišče ugotavljalo tudi po uradni dolžnosti), da zoper toženca ni bil uveden postopek odpusta obveznosti.

8Pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja je res izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (četrti odst. 396. člena ZFPPIPP), vendar je za potrditev odločitve sodišča prve stopnje bistveno, da po koncu stečajnega postopka fizična oseba (za razliko od pravne osebe) ne preneha (377. člen ZFPPIPP). Zato tudi ne prenehajo tiste terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku niso bile plačane (382. člen ZFPPIPP).

9Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP).

10Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, zato o njih ni odločeno (163. člen ZPP).