VSL Sklep II Cp 1014/2024

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Predmet obravnave v tej zadevi je postopek sprejema osebe na zdravljenje v psihiatrično kliniko, na oddelek pod posebnim nadzorom, v nujnih primerih, brez privolitve.

2Odločitev prvostopnega sodišča v II. točki izreka iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbija zadržani A. A. po odvetniku, ki mu je bil postavljen po uradni dolžnosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožnika takoj odpusti iz zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ter mu odredi drugo primerno, milejšo obliko, izven oddelka pod posebnim nadzorom, ali ambulantno zdravljenje. V obrazložitvi navaja, da je sodišče spregledalo, da je bil pritožnik 29. 5. 2024, ko ga je pregledal sodni izvedenec bistre zavesti in pojasnil, da razume situacijo in nima glasov. Na izrecno vprašanje, ali bi ostal na oddelku pod posebnim nadzorom je odgovoril, da ne, vendar tega ni mogoče razlagati, da zavrača zdravljenje, kot je to zaključilo sodišče v izpodbijanem sklepu. Pritožnik ni hotel ostati na zaprtem oddelku, sicer pa se je pripravljen zdraviti. Pred kratkim je bil na pregledu pri zdravniku, kjer je dal kri. Če je pritožnik ob odhodu na oddelek dajal vtis, da je neorientiran, je to predvsem posledica tega, da je bil na oddelek sprejet en dan pred tem in tudi že pod vplivom medikamentozne terapije. Sodišče ni upoštevalo, da je sodna izvedenka ugotovila, da pritožnik ni avto, niti hetero agresiven in da ne jemlje drog. Pritožnikov zunanji izgled ne more biti podlaga za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Dokazov, da bi pritožnik zaradi svoje bolezni huje ogrožal zdravje ali življenje ni, prav tako tudi ni res, da diagnostike in zdravljenja ne bi bilo mogoče opravljati izven oddelka pod posebnim nadzorom ali z ambulantnim zdravljenjem.

3Pritožba je utemeljena.

4Edina listinska dokumentacija, ki je v spisu je predlog za zadržanje v bolnišnici, iz katerega sledi, da je oseba akutno psihotična, nekritična do zdravstvenega stanja in da zato ogroža svoje življenje. Sodnik v tej zadevi ni opravil procesnega vodstva v smislu določila 6. in 7. člena ZDZdr in zadržanemu ni postavil vprašanj v zvezi z okoliščinami, ki jih je v obrazložitvi odločbe povzel kot ključne za odločitev v zadevi, niti v spis ni vložil kopije zdravniške dokumentacije, ki naj bi jo "sodna komisija" ocenila kot primerno podlago za odločitev v tej zadevi. Sodišče je v konkretnem primeru odločalo na podlagi dokazov, ki niso del procesnega gradiva in s tem zadržanemu kršilo pravico do učinkovite izjave in poštenega sojenja.

5V obrazložitvi odločbe je sodišče povzelo ugotovitve izvedenca, ne da bi ga vprašalo, na katerih dokazih njegove ugotovitve temeljijo in na podlagi katere medicinske dokumentacije sprejel zaključek, da gre pri osebi za kronificirano psihozo shizofrenega kroga, torej pravo kronično in ponavljajočo se bolezen, ki traja že vsaj deset let in je bila v celotnem obdobju nezdravljena. Ni znano katere nepovratne strukturne spremembe je izvedenec ugotovil na možganih in na podlagi česa je naredil zaključek, da zadržani odklanja medikamentozno zdravljenje.

6Postavljena diagnoza ni dovolj za presojo kako intenzivno je ogrožanje dobrin, ki so predmet varstva na podlagi določil ZDZdr. Iz obrazložitve ni mogoče razbrati zakaj diagnostike ni mogoče opraviti izven nadzorovanega oddelka. Odločitev, da pritožnik pri zdravljenju ne bo sodeloval, je oprta na abstraktno dejansko stanje, ki ponavadi spremlja ljudi s takšno diagnozo, a v izvedenih dokazih nima podlage.

7Kadar sodišče dokaznega postopka ne izvaja, ampak le prepiše ugotovitve sodnega izvedenca, sodna odločba ni konsistentna in je ni mogoče preizkusiti (14. točka 339. člena ZPP). Da sodišče lahko popolno in pravilno ugotovi dejansko stanje, mu je zakonodajalec v 7. členu ZNP-1 podelil preiskovalna pooblastila.

8Pritožba je v delu, kjer opozarja na nesorazmeren poseg v omejitev pravice do svobode, ker bi bilo varovano dobrino mogoče zavarovati brez tega posega, utemeljena, zato ji je potrebno ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo sodišče v spisu zbralo procesno gradivo, iz katerega sledi zakaj je potrebno zadržanje na zaprtem oddelku in ga ob sodelovanju sodnega izvedenca dokazno ocenilo.

9Pritožbi je zato potrebno ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeno sodišče citiranih kršitev glede na naravo zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije) ne more samo odpraviti, zato zadevo v razveljavljeni II. točki izreka vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem sojenju bo sodišče moralo odpraviti absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP kot je razvidno iz obrazložitve zgoraj.