UPRS Sodba II U 136/2024-6

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, Oddelku v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 223/2023.

2V prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožnik navedel, da se nahaja v slabem finančnem in zdravstvenem stanju, zaradi česar prosi za dodelitev odvetnika, ki ga bo zastopal v tej zadevi. V obrazložitvi odločbe organ za BPP pojasnjuje, da je glede na navedbe tožnika prošnjo obravnaval tako z vidika izpolnjevanja pogojev za dodelitev redne kot tudi izjemne brezplačne pravne pomoči. Z namenom ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca je organ za BPP vpogledal v javne evidence in registre. Med drugim je pridobil tudi podatke o prosilčevem lastništvu nepremičnin ter njihovi vrednosti. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS), je organ za BPP ugotovil, da ima prosilec v izključni lasti več nepremičnin (zemljišči s parc. št. 1306/43 in 1306/44 ter dela stavbe št. 3326-29 ter 3326/59, vse k.o. ...), katerih skupna vrednost znaša 158.800,00 EUR. Nobena od navedenih nepremičnin se ne nahaja na naslovu, na katerem ima prosilec prijavljeno stalno prebivališče (...).

3Organ za BPP je prosilca s pozivom z dne 12. 2. 2024 seznanil z ugotovljenim premoženjskim stanjem ter ga v skladu z 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) pozval k izjasnitvi. V vlogi, vloženi dne 4. 3. 2024, je prosilec pojasnil, da je na nepremičninah v njegovi lasti vpisana hipoteka, zaradi česar premoženja ne more uporabljati oziroma z njim razpolagati, navedel pa je tudi, da mu premoženje ne daje nobenih dohodkov.

4V zvezi z navedenim organ za BPP pojasnjuje, da hipoteka pomeni ustanovitev zastavne pravice upnika, ki sama po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino. Vpis hipoteke na nepremičninah prosilca zato ne vpliva na odločitev v predmetni zadevi. Po ustaljeni sodni praksi je namreč pravni standard "možnosti razpolaganja" iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP treba razumeti v okviru pravne upravičenosti razpolaganja, ki imetniku stvarne pravice omogoča, da jo prenese, obremeni ali spremeni. Premoženje, obremenjeno s hipoteko, pa lahko imetnik na kakršenkoli drug pravno poslovni način tudi unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Hipoteka torej ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in je same po sebi ni mogoče šteti kot okoliščino, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

5V zvezi z navedbo prosilca, da mu premoženje ne daje dohodka, pa organ za BPP pojasnjuje, da je pri ugotavljanju premoženjskega kriterija ključno, ali ima prosilec možnost razpolaganja s premoženjem na način, ki bi mu lahko zagotovilo sredstva, in ne, ali prosilec na takšen način s svojim premoženjem tudi dejansko razpolaga in na ta način pridobiva dohodek.

6Ker je tožnik po ugotovitvi organa za BPP lastnik nepremičnega premoženja, katerega vrednost presega premoženjski cenzus iz 13. člena v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) za priznanje redne brezplačne pravne pomoči (22.336,32 EUR), presega pa tudi premoženjski cenzus iz 22. člena ZBPP za priznanje izjemne brezplačne pravne pomoči (27.920,40 EUR), je organ za BPP prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrnil brez upoštevanja vrednosti preostalega premoženja v prosilčevi lasti ter drugih kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

7Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je bil pri odločanju spregledan njegov slab finančni položaj, zaradi katerega bi moralo biti njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno. Meni, da organ pri odločanju ne bi smel upoštevati premoženja, ki je v lasti banke, saj z njim ne more razpolagati, ker je v celoti pod hipoteko. Navaja še, da podjetje, v katerem je uradno zaposlen, ne posluje oziroma posluje negativno. Ker je edini zaposleni in bolan, mu podjetje ne izplačuje plače, zaradi bolezni pa si službe tudi ne more iskati drugje. Navaja, da čaka na operacijo zapestja desne roke in v dokaz svojega zdravstvenega stanja prilaga izvid Univerzitetnega kličnega centra v Mariboru z dne 23. 2. 2024, iz katerega izhaja, da je zanj, če želi uporabljati roko, nujna operacija. Navaja še, da živi v svojem gospodinjstvu in da so mu zaradi neplačila odklopili elektriko, kar dokazuje s priloženim sklepom o izvršbi št. VL 35497/2024 z dne 27. 3. 2024. Prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse oziroma za to, da se mu omogoči plačilo sodne takse na obroke.

8Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

9Tožba ni utemeljena.

10Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločba, s katero je organ za BPP zavrnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da ima tožnik v lasti premoženje, ki presega v zakonu določen cenzus za dodelitev tako redne kot tudi izjemne brezplačne pravne pomoči. Po zakonu se namreč brezplačna pravna pomoč lahko dodeli le, če prosilec kumulativno poleg ostalih predpisanih pogojev izpolnjuje tudi materialni pogoj, določen v ZBPP.

11Materialni položaj tožnika je organ za BPP presojal z vidika 13. člena ZBPP in pri tem po presoji sodišča pravilno ugotovil, da vrednost nepremičnin, katerih lastnik je po podatkih zemljiške knjige tožnik (ki na naslovu teh nepremičnin tudi dejansko ne živi in tam tudi nima prijavljenega stalnega prebivališča¹) presega cenzus 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka², ki ga določa prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), in na uporabo katerega pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ZBPP napotuje v drugem odstavku 14. člena. Med strankama namreč ni sporno, da znaša skupna vrednost tožnikovih nepremičnin v k. o. ... 158.800,00 EUR, kar potrjuje zaključek organa za BPP, da tožnik zaradi preseganja premoženjskega limita, materialnega pogoja za dodelitev (redne) brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje.

12Organ za BPP pa je ravnal pravilno tudi, ko je glede na navedbe tožnika prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči presojal z vidika izpolnjevanja pogojev za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. V prošnji se je namreč tožnik skliceval na svoje slabo zdravstveno stanje, s katerim je dodatno utemeljeval upravičenost do brezplačne pravne pomoči.

13Izjemno brezplačno pravno pomoč ureja določba 22. člena ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se brezplačna pravna pomoč lahko, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona, in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

14Ob upoštevanju citirane določbe je treba torej tudi pri odločanju o izjemni brezplačni pravni pomoči, ki se lahko dodeli le v primerih, določenih v drugem odstavku 22. člena ZBPP (med drugim tudi v primeru zdravstvenih razlogov na strani prosilca), upoštevati materialni oziroma finančni pogoj, vendar sta v takem primeru zaradi posebnih okoliščin, zaradi katerih se je prosilec brez možnosti vplivanja nanje znašel v položaju materialne ogroženosti, premoženjski pa tudi dohodkovni cenzus postavljena višje kot v primeru redne brezplačne pravne pomoči po 13. in 14. člena ZBPP.

15Po ugotovitvi sodišča tožnik tudi premoženjskega pogoja iz prvega odstavka 22. člena ZBPP ne izpolnjuje, saj vrednost njegovega premoženja, ki se upošteva pri odločanju, presega 60-kratnik minimalnega dohodka, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe znašal 27.920,40 EUR, in ki predstavlja (poleg dohodkovnega kriterija) pogoj za obravnavo prošnje za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči po vsebini (z vidika okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči). Ne glede na njegovo zdravstveno stanje zato organ za BPP prošnji tožnika, ker ta ne izpolnjuje premoženjskega pogoja niti za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, ni mogel ugoditi.

16Glede navedbe tožnika v tožbi, da zaradi ustanovljene hipoteke in lastništva banke s premoženjem ne more razpolagati, pa sodišče pojasnjuje, da je tožniku že organ za BPP pravilno pojasnil, da po veljavni pravni ureditvi in ustaljeni sodni praksi³ hipoteka sama po sebi ne predstavlja ovire za dejansko in pravno razpolaganje lastnika s premoženjem, na katerem je hipoteka ustanovljena v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP, zaradi česar tudi ni razloga, da bi se s hipoteko obremenjeno premoženje ne upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca. Ustanovljena hipoteka, ki predstavlja le sredstvo zavarovanja dolga upnika na tuji (v obravnavanem primeru tožnikovi) nepremičnini, tudi ne pomeni prenosa lastništva na upnika, kot meni to napačno tožnik, ki tudi sicer v prošnji in prav tako ne v tožbi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP lahko utemeljeno kazale na to, da tožnik s premoženjem, katerega zemljiškoknjižni lastnik je, dejansko ne bi mogel razpolagati.

17Ker je torej izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

18Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi podatkov upravnega spisa, saj dejansko stanje, relevantno za odločitev (lastništvo in vrednost tožnikovih nepremičnin), med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

¹ Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se namreč kot premoženje v skladu s prvim odstavkom 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v zvezi s 5. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E) ne upošteva stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, če njegova vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR.
² V času odločanja je vrednost osnovnega zneska minimalnega dohodka znašala 465,34 EUR.
³ Tako na primer sodbe UPRS opr. št. I U 596/2017 z dne 18. 4. 2017, II U 259/2019 z dne 8. 5. 2019, I U 317/2020 z dne 21. 4. 2020, IV U 226/2019 z dne 23. 4. 2020.