VSM Sklep III Cp 509/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 26. 2. 2024 zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V N 42/2023 z dne 16. 2. 2024.

2Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po svoji odvetnici ter tudi svojo laično pritožbo. V nadaljevanju se povzema bistvo obeh pritožb: nasprotni udeleženec vztraja, da izrečenega ukrepa prepovedi približevanja ni kršil. Očita, da v izreku ukrepa prepovedi približevanja nikjer ni navedeno, da se predlagateljem in krajem ne sme približati na razdaljo manjšo od 200 m z upoštevanjem zračne razdalje. Lokal A. je oddaljen od šole več kot 200 m, kar potrjuje tudi poročilo Policijske postaje Slovenska Bistrica z dne 2. 4. 2024. Z nobenim obiskom lokala A. ni mogoče očitati, da naj bi nasprotni udeleženec namerno kršil izdani ukrep sodišča in zato ni pogojev za podaljšanje ukrepa za devet mesecev, s čimer mu je onemogočeno in kršena osebna služnost stanovanja na naslovu (naslov 1). V lokal ni prišel iz smeri, da bi se približal kateremukoli kraju ali predlagateljem na razdaljo manjšo od 200 m. Obiskovanja tega lokala s strani nasprotnega udeleženca ni mogoče šteti kot namerno kršitev prepovedi. Takšen zaključek je najmanj preuranjen, vsekakor pa zmoten, zato je prišlo do zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Glede okoliščine, da naj bi navezoval stik s predlagatelji preko tretjih oseb navaja, da to ne drži. Četudi sodišče verjame, da naj bi govoril s sošolkami tretjega predlagatelja, slednje ni mogoče šteti kot navezovanje stikov, ki bi bili po izpodbijanem sklepu prepovedani. Zmoten je zaključek, da naj bi posnetek dogajanja dne 26. 2. 2024 dokazoval utemeljenost ukrepa. Primarno je dejstvo, da ta dan ukrep prepovedi približevanja ni več veljal in bil je na nepremičninah, kjer ima pravico osebne dosmrtne pravice rabe. Predlagateljica je pristopila neposredno do njega. Kolikor bi se ga dejansko bala, ne bi prišla iz objekta, bi se zaklenila in poklicala policijo. Interes predlagateljice v tem postopku je onemogočiti mu, da uživa stvarnopravno pravico rabe predmetne nepremičnine. Ob dejstvu, da ima na nepremičnini, na katero se že več kot leto dni ne sme približati, osebno služnost, bi moralo sodišče sprejeti najmanj tudi test sorazmernosti, kar je opustilo, zato je sklep obremenjen tudi z bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), posledično je tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in zmotno uporabljeno materialno pravo. Izpodbijani sklep je tudi ustavno nedopusten, ker ni sorazmeren s posegom v njegovo stvarno pravico do rabe nepremičnine in pravico do svobode gibanja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Nasprotni udeleženec v laični pritožbi opisuje in povzema dogajanja in opise dejanj in postopkov v zadevah, ki so se vodile oziroma se vodijo v kazenskih postopkih. Nadalje obširno, a laično navaja ter podaja svoje videnje očitanih ravnanj, s katerimi naj bi kršil izrečeno prepoved. V celoti zanika, da bi grozil prvi nasprotni udeleženki, da torej ni storil oziroma izrekel groženj, na podlagi katerih je bil izrečen prvotni ukrep prepovedi. Meni, da je sodišče odločalo brez kakršnihkoli dokazov, ki bi ga obremenjevali. Podaja svojo obširno nestrinjanje z dokaznimi zaključki. Že sodišče prve stopnje je v točki 9 obrazložitve pojasnilo, katera dejstva so pravno relevantna v obravnavanem postopku, ki se vodi po določbah ZPND. Ker je večina navedb nasprotnega udeleženca v njegovi laični pritožbi pravno nepomembnih, sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja¹, na bistvene pa bo odgovorjeno skupaj z odgovori na pritožbo pooblaščenke nasprotnega udeleženca.

5Predlagatelji so dne 26. 1. 2024 vložili predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov po določbah 19. in 21. člena Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Sodišče je predlogu delno ugodilo in ukrepe podaljšalo za devet mesecev. Tretji odstavek 19. člena določa, da lahko žrtev poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen, sodišče pa lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ dvanajst mesecev, če ta zakon ne določa drugače.

6V zakonsko opredelitev nasilja v družini po določbah ZPND sodi vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to ali so nastale telesne poškodbe (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZPND). Izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini, z namenom odvrnitve nadaljnje škode ali izvršenega ali grozečega nasilja. Zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane dobrine, nujnosti hitrega postopka in dejstva, da so izrečeni ukrepi začasni, zadostuje da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana. V skladu s povzetimi zakonskimi določili je postopalo sodišče prve stopnje tudi v obravnavani zadevi.

7Zavrniti je potrebno pritožbeni očitek, da je sodišče udeleženca v tem postopku, napačno obravnavalo kot družinska člana. Skladno z drugim odstavkom 2. člena ZPND, udeleženca kot bivša izvenzakonska partnerja, sodita v krog oseb, za katere se skladno s to določbo lahko uporabijo določbe ZPND. To je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ter obrazložilo v točki 10.

8Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o podaljšanju ukrepov ponovno ugotavljalo, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je sodišče po pogojih, kot jih določa ZPND (določbi prvega in tretjega odstavka 19. člena), dolžno zaščititi žrtev, zato so nasprotna pritožbena navajanja neutemeljena. Pravilno je upoštevalo, da je treba življenjski primer presojati celovito. To pomeni, da ni nepomembno ozadje, zaradi katerega je bil ukrep izrečen že v prvem postopku. Ustrezno je ocenilo tudi dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec v kazenskem postopku spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje na škodo prve predlagateljice² ter, da sta še vedno v teku dva kazenska postopka. Sodišče je zato upoštevalo težo preteklih nasilnih dejanj ter opravilo oceno, s strani predlagateljice, zatrjevanih kršitev ukrepov prepovedi približevanja³.

9Sodišče prve stopnje je pred izdajo izpodbijanega sklepa zaslišalo predlagateljico in nasprotnega udeleženca ter vpogledalo v listinske dokaze, navedene v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. S stopnjo verjetnosti je ugotovilo pomembna dejstva za odločitev o podaljšanju ukrepa: to so dejstva o ravnanju nasprotnega udeleženca v času trajanja prepovedi približevanja ter ravnanja, s katerimi je kršil že izrečene ukrepe.

10Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče zaključilo, da se predlagatelji zaradi preteklega, več let trajajočega psihičnega nasilja ter kasnejših dejanj, ki pogojujejo podaljšanje ukrepa, počutijo hudo ogrožene s strani nasprotnega udeleženca, da doživljajo njegova ravnanja kot psihične pritiske nanje ter, da so še vedno v hudem strahu, da je grožnje sposoben uresničiti.

11Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče dejstva v zvezi z zahajanjem nasprotnega udeleženca v lokal A. napačno ocenilo, in sicer, da predstavljajo kršitev ukrepov, ki so mu bili izrečeni s sklepom z dne 26. 1. 2023. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je ta lokal od osnovne šole, ki jo obiskujeta drugo in tretje predlagatelja (sina nasprotnega udeleženca), oddaljen 250 m in očita, da je sodišče upoštevalo zračno razdaljo, ko je zaključilo, da je lokal oddaljen manj kot 200 m. Očitek ni utemeljen, saj je sodišče pravilno upoštevalo območje veljavnosti ukrepov, za katero se v smislu določbe 19. člena ZPND prepove približevanje določeni osebi ali kraju. Zato pritožba ne more biti uspešna v tem delu zgolj iz razloga, ker se zavzema za upoštevanje oddaljenosti lokala A. po Google mapsu med krajema.

12Sodišče je pravilno ocenjevalo tudi dogodek z dne 26. 3. 2024, in sicer z ustrezno dokazno težo, ki jo je dalo poročilu šole⁴, kot tudi izpovedbi nasprotnega udeleženca (točka 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

13Nadalje je potrebno zavrniti pritožbo, da je sodišče napačno upoštevalo, "da naj bi posnetek dogajanja z dne 26. 2. 2024 dokazoval utemeljenost izrečenega ukrepa". Sodišče je tudi ta dogodek dokazno ocenjevalo skupaj z ostalimi zatrjevanimi ravnanji. Čeprav na dan 26. 2. 2024 prvotni ukrep prepovedi približevanja ni več veljal, ta dogodek dodatno potrjuje, da se je želel nasprotni udeleženec vrniti v hišo, saj se je tega dne nahajal na tej nepremičnini, kar je močno vznemirilo predlagatelje in še posebej prvo predlagateljico, ki mu je poskušala preprečiti vstop v stanovanjske prostore.

14Pravilen je zato zaključek, da v tem postopku ugotovljena ravnanja nasprotnega udeleženca, predlagatelji še vedno občutijo kot njegova sporočila oziroma kot psihični pritisk na predlagateljico in mladoletna sina, zlasti ob upoštevanju pretekle hude grožnje prvi predlagateljici, zaradi katere je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje grožnje. Ti dogodki še vedno močno vznemirjajo vse predlagatelje, ki se zato še vedno počutijo življenjsko ogrožene. Vse to dokazuje, da že izrečeni ukrepi še niso zalegli, zato je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega udeleženca utemeljeno zavrnilo.

15V obravnavanem primeru tudi nerazrešena premoženjska razmerja med bivšima izvenzakonskima partnerjema dodatno utemeljujejo občutek ogroženosti. Nasprotni udeleženec se sklicuje na svojo osebno služnost, ki jo ima na nepremičnini na naslovu (naslov 1), na katero se nanaša izrečeni ukrep ter navaja, da gre zgolj za interes predlagateljice, da mu onemogoči uživanje stvarnopravne pravice rabe predmetne nepremičnine. Podaljšanje ukrepov je zato, kljub posegom v upravičenja nasprotnega udeleženca na tej nepremičnini ter v njegove druge pravice, v skladu z načelom sorazmernosti. Sodišče je ustrezno tehtalo pravice predlagateljev in nasprotnega udeleženca, ki v obravnavani življenjski situaciji zadevajo druga ob drugo. Vendar je v konkretnem primeru pravilno upoštevalo, da ima varnost predlagateljev prednost pred premoženjskimi interesi nasprotnega udeleženca. Pritožba neutemeljeno očita, da sodišče tega testa ni opravilo. Razloge, ki izkazujejo, da je odločitev sprejelo ob upoštevanju testa sorazmernosti, je navedlo v točki 13 obrazložitve. Odločitev je tudi v tem delu mogoče preizkusiti, zato očitek da je sodišče storilo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen.

16Sodišče druge stopnje je zato, ob odsotnosti drugih po uradni dolžnosti upoštevanih razlogov, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

¹ Določba 360. člena ZPP.
² Sodba Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici VII K 13555/2023, z dne 2.3.2023.
³ Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V N 42/2023, z dne 26.1.2023.
⁴ Priloga C20: Dopis ravnateljice osnovne šole, ki jo obiskuje tretje nasprotni udeleženec o kršitvi prepovedi približevanja.